Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) se v študijskem letu 2022/2023 odpirata univerzitetni dvopredmetni študijski program 1. stopnje Portugalski jezik in književnost ter Skupni interdisciplinarni magistrski študijski program digitalno jezikoslovje. Razpis za prijavo bodočih študentk in študentov bo v februarju 2022. Novi program Portugalski jezik in književnost bo izobraževal diplomante, ki bodo strokovnjaki s področja portugalskega jezika, književnosti in kulture, Skupni interdisciplinarni magistrski študijski program digitalno jezikoslovje pa usposabljal za nov interdisciplinarni strokovni profil, ki združuje znanja in kompetence s področij jezikoslovja, digitalne komunikacije, računalništva in informatike ter družboslovja.
Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Portugalski jezik in književnost
Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je oktobra 2021 podelil akreditacijo univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Portugalski jezik in književnost FF UL. FF UL s tem programom v Sloveniji uvaja novo študijsko in znanstveno področje, kar je cilj skoraj 15-letnega prizadevanja lektorata za portugalski jezik in Oddelka za romanske jezike in književnosti FF UL ter novo obdobje proučevanja luzofonije v Sloveniji. Študij portugalskega jezika in kulture bo kot nova jezikovna smer vpet v jezikovne sekcije Oddelka za romanske jezike in književnosti FF UL in bo tako kot drugi jeziki povezan z vsemi področji humanistike na FF UL, z okoljem, v katerem visokošolski zavod deluje, in bo prispeval h gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju.
Uvedba programa je posledica dolgoletnega dela portugalskega lektorata in dobrega sodelovanja z Institutom Camões, ki so ga na FF UL leta 2019 okrepili s podpisom Protokola o sodelovanju s FF UL. Slovenija ne bo več edina država članica Evropske unije brez univerzitetnega študija portugalskega jezika in kulture.
Doseženi cilj je s političnega gledišča pomemben odraz odličnih dvostranskih odnosov med Portugalsko in Slovenijo, ki so postali realnost prav v letu, ko državi zaporedno predsedujeta Svetu Evropske unije. Predstavlja prispevek k nadaljnji krepitvi odnosov, ne le političnih in gospodarskih, ampak tudi kulturnih, jezikovnih in civilizacijskih.
Uvedba študija portugalskega jezika in kulture na FF UL ne priznava le pomena portugalščine kot globalnega jezika, ki ga govori 270 milijonov ljudi po vsem svetu, pač pa se tudi formalno odziva na naraščajoče zanimanje in povpraševanje po znanju portugalščine med slovenskimi študentkami in študenti. Portugalščina ima v Sloveniji zmeraj vidnejšo vlogo, pa ne le na akademski ravni: zadnja leta se v slovenski jezik prevaja vse več del portugalsko govorečih pisateljev in pesnikov, ki se jim posvečajo tudi festivali in literarni dogodki.
Znanje, pridobljeno med študijem na programu Portugalski jezik in književnost v Sloveniji, bo pomembno tako za gospodarstvo kot za negospodarske panoge, saj te izkazujejo potrebo po zaposlovanju bodočih diplomantk in diplomantov programa, ki jih zdaj na trgu dela še ni. Študijski program bo zapolnil doslej obstoječe vrzeli pri poznavanju portugalščine, znanj o portugalskem jeziku, luzofonskih kulturah in književnosti, hkrati pa bo usposabljal študentke in študente za nadaljevanje študija na drugostopenjski ravni drugih programov, po predvidevanjih predvsem jezikovnih, pa tudi družboslovnih.
Vsebinsko ta prvostopenjski dvopredmetni študijski program povezuje temeljna znanja s področja portugalskega jezika in književnosti z vrsto izbirnih vsebin s teh področij, zlasti jezikovnih, z zunanjo izbirnostjo pa prav tako tudi širšega področja humanističnih in družboslovnih ved. Temelji na močni vertikalni in horizontalni povezanosti predmetov, kar je bistvena lastnost študija jezika, kulture in civilizacije, saj nobene od sestavin ni mogoče obravnavati ločeno od drugih. Osnovo študija na programu v vseh letnikih predstavlja jezik.
FF UL je na novem študijskem in raziskovalnem področju Portugalski jezik in književnost že vzpostavila več strokovnih in znanstvenih sodelovanj v mednarodnem okolju. Tako med FF UL obstaja sodelovanje z najvidnejšimi univerzami iz Portugalske, z Novo lizbonsko univerzo (Universidade Nova de Lisboa), Univerzo v Lizboni (Universidade de Lisboa) in Univerzo v Portu (Universidade do Porto). Prav tako na več ravneh sodelujemo s partnerskima univerzama Državno univerzo v Riu de Janeiru (Universidade do Estado do Rio de Janeiro, UERJ) in Univerzo v Sãu Paulu (Faculdade de Filosofia, Letras e Ciências Humanas da Universidade de São Paulo, USP) iz Brazilije.
Skupni interdisciplinarni magistrski študijski program druge stopnje digitalno jezikoslovje
Skupni interdisciplinarni magistrski študijski program digitalnega jezikoslovja usposablja za nov interdisciplinarni strokovni profil, ki združuje znanja in kompetence s področij jezikoslovja, digitalne komunikacije, računalništva in informatike ter družboslovja. Univerza v Ljubljani ga izvaja v sodelovanju z Masarykovo univerzo v Brnu (Češka) in Univerzo v Zagrebu (Hrvaška), v programu pa poleg FF UL sodelujeta še Fakulteta za družbene vede in Fakulteta za računalništvo in informatiko UL. Diplomanti ob zaključku študija prejmejo skupno diplomo vseh treh univerz.
Kompetenčni okvir programa je oblikovan na podlagi obsežne vseevropske raziskave potreb na trgu dela in predstavlja inovacijo v evropskem izobraževalnem prostoru, že v fazi priprave pa je prejel pozitivne odzive številnih strokovnih organizacij in združenj (Evropska komisija, GZS, nagrada Jabolko kakovosti 2020 Cmepius itd.). Digitalno jezikoslovje se ukvarja s komunikacijo z jezikoslovnih, računalniških in družboslovnih vidikov v digitalnem okolju. Preučuje dinamične procese v jeziku v eno- in večjezičnih digitalnih okoljih, analizira in ustvarja digitalne jezikovne vire, razvija in vrednoti jezikovne tehnologije, vključno s tehnologijami umetne inteligence, vse našteto pa obenem kritično presoja z vidika družbenih vplivov. Študijski program je namenjen diplomantom različnih prvostopenjskih študijskih programov, predvsem jezikoslovnih smeri, računalništva in informatike, ob izpolnjevanju vpisnih pogojev pa tudi drugih. Tretji študijski semester študentje preživijo na obvezni izmenjavi, kar pomeni, da si izberejo eno od obeh partnerskih univerz in tam opravijo študijske obveznosti v obsegu 30 kreditov po ECTS.
Magistrica ali magister digitalnega jezikoslovja zna odlično komunicirati v vsaj dveh jezikih, prepoznava vse vrste pisnih, govornih in digitalnih jezikovnih vsebin in se jim prilagaja, poleg tega pa razume družbene in etične vidike digitalnih medijev, jezikovnih tehnologij in umetne inteligence. Ob tem ima širok nabor uporabnih računalniških znanj, zna programirati v najmanj enem programskem jeziku, uporabljati in ustvarjati jezikovne vire, uporabljati in po potrebi razvijati jezikovne tehnologije ter samostojno izvajati analize jezikovnih podatkov. Lahko se zaposli v različnih poklicnih okoljih, kjer se uporabljajo, ponujajo in razvijajo tehnološko podprte jezikovne storitve, pa tudi v organizacijah, kjer se izvajajo analize jezikovnih podatkov. Potrebe po digitalnih jezikoslovcih se denimo pojavljajo v podjetjih, ki ponujajo storitve prevajanja, tolmačenja in lektoriranja, predvsem v smislu upravljanja jezikovnih virov in razvoja podpornih tehnologij. S podatkovno analitiko, kamor sodi tudi analiza družabnih omrežij, medijev in drugih digitalnih vsebin, se med drugim ukvarja digitalno trženje, poslovno načrtovanje in svetovanje. Interdisciplinarne veščine digitalnih jezikoslovcev ponujajo tudi dobre zaposlitvene možnosti v raziskavah in razvoju, tako v zasebnem kot v javnem sektorju.
Zakaj študirati digitalno jezikoslovje? Raziskave med delodajalci kažejo, da je v jezikovni industriji prišlo do velikih sprememb tako na področju novih tehnologij kot na področju obsega dela. Naročniki pričakujejo vse večje količine besedil v vse krajšem času, zaradi česar prevajalska podjetja posegajo po novih tehnologijah, potrebe po učinkovitejši in tehnološko podprti komunikaciji pa naraščajo tudi v podjetjih, katerih primarna dejavnost ni jezikovna. Digitalni jezikoslovci bodo imeli ustrezne kompetence in praktične veščine iz uporabe in razvoja jezikovnih tehnologij, ob tem pa tudi jezikoslovne in družboslovne kompetence, zato bodo visoko zaposljivi.
