Za uporabo male ali velike začetnice načeloma velja preprosto pravilo: lastna imena zapisujemo z veliko, obča z malo. V praksi pa se pogosto srečamo s primeri, ko ločnica med lastnim in občnim imenom ni tako očitna. Nekoč lastna imena, kot so superge, vileda ali žiletka so pravzaprav udomačeni izrazi, ki so postali sinonim za vrsto izdelka in ne izdelek podjetja Superga, Vileda ali Gillette. Težava nastane zaradi pojava, imenovanega večdenotativnost, ki pomeni, da ima ista beseda več pomenov (ime podjetja, znamko, izdelek) in se posledično lahko uporablja kot lastno ali kot obče ime. Torej, kako vemo, kdaj pisati z malo in kdaj z veliko?
Znamke avtomobilov
Eden najzgodnejših primerov ukvarjanja jezikoslovcev z vprašanjem velike in male začetnice pri znamkah se je vrtel okoli zapisa avtomobilskih znamk. Včasih na cesti zagledamo lepega citroena drugič pa gremo na dan odprtih vrat v tovarno Citroen. Rabo avtomobilskih znamk lahko strnemo v tri scenarije:
Če govorimo o avtomobilu (izdelku), katerega poimenovanje je prekrivno z znamko, pišemo z malo:
Fantje so sedli v mercedes, ki ga je vozil M. P., in se odpeljali do obrežja Save.
Po beograjskih ulicah pa bodo še naprej vozili dakie, stari mercedesi in novi fordi v vsej svoji različnosti.
Če pišemo o podjetju, sploh ni vprašanja o veliki začetnici:
Kot poroča BBC, je Mercedes brez vednosti preostalih moštev z dobaviteljem gum Pirellijem testiral pnevmatike za VN Kanade.
Na avtomobilskem sejmu se je prestavila tudi Tesla.
Kadar hočemo izpostaviti točno določen model vozila, uporabimo veliko začetnico:
Prodam Nissan Xtrail 22 – 115 KS, pogon 4 x 4, prvi lastnik, redni servis, turbo dizel, letnik 2002.
Novi Volkswagen Phaeton pa naj bi hodil v zelje Mercedes-Benzu.
Zapis računalniških programov, aplikacij, omrežij
Načeloma velja, da računalniške programe, aplikacije, omrežja, znamke zapisujemo z veliko, kljub temu da se večina njihovih logov začenja z malo začetnico, kot na primer facebook, twitter ali intel. Kljub vsemu so to patentirane znamke, tržno blago, izdelki z natančno določenimi specifikami, ki nimajo generične rabe.
Tako sta pravilna zapisa:
Novica je bila objavljena na Facebooku in Twitterju.
Besedila in tabele urejam v Wordu in Excelu.
Vendar v bolj pogovorni rabi ali leposlovnih besedilih, lahko teiste besede označujejo tudi generične pojme oz. zgolj izdelke. Word lahko pišemo z malo, kadar se sklicujemo na programe za urejanje besedil na splošno, saj je dandanes postal sinonim zanje.
Morda bomo lahko nekoč enako trdili za Facebook in Twitter, ki bi v tem primeru označevala družbena omrežja na splošno. Vendar še nismo tam, saj vsi dobro razlikujemo med njima in ostalimi omrežji.
Omenit gre še podomačitev besed Facebook in Twitter v fejsbuk in tviter. Slednji vedno pišemo z malo in nista primerni za uradne zapise.
Še nekaj primerov
Kot vidimo, se težava pojavi zaradi večdenotativnosti – ista beseda lahko označuje različne pojme in vprašanje velike ali male začetnice moramo razbrati iz konteksta. Hkrati so nekatere besede znamk že postale sinonim za določen tip izdelka.
V jezikovni svetovalnici inštituta SRC SAZU pa je izpostavljeno še eno pravilo, ki nam lahko pomaga. Dotika se skladenjske vloge besed, in sicer, ali se lastno ime (torej naša znamka) pojavi kot imenovalni prilastek ali ne. Pokažimo na primeru:
Eno pivo Laško, prosim.
Ali boš eno žvečilko Hubba Bubba?
Mati si je kupila nov avto Citroen.
V zgornjih primerih so se znamke pojavljale v vlogi imenovalnega prilastka. V spodnjih primerih pokažimo, kako bi se obnašale drugače in zapisale z malo:
Eno laško, prosim.
Ali boš en hubba bubba?
Mati si je kupila novega citroena.
Lahko si predstavljamo, da v prvem scenariju poskušamo poudariti, da je znamka piva Laško, žvečilke Hubba Bubba in avtomobila Citroen, v drugem pa je denotat besed že izdelek sam. Hkrati pa to ne velja vedno, saj jezikoslovci izpostavijo primer Vzemi Aspirin in pojdi spat. A naj te to ne skrbi preveč, saj so navedeni primeri uporabni le v leposlovju in pogovornem jeziku, ki sta milejša s slovničnimi pravili.
Kot mnogo drugih jezikovnih zagonetk v slovenščini je tudi vprašanje velike ali male začetnice pri znamkah izmuzljivo in se naslanja predvsem na kontekst. Vendar z nekaj razmisleka in vaje ti te besede ne bodo povzročale preveč preglavic.
Svoje besedilo pa lahko predaš tudi spletni lektorici Amebis Besani, ki ti v brezplačni verziji pregleda besedilo in popravi napake, z njo pa si lahko tudi pomagaš pri spreganju in sklanjanju.
Za resnejše pisce in podjetja ponuja Amebis Besana tudi program, ki bo kos zahtevnejšim slovničnim vprašanjem in bo še dodatno izpilil tvoj zapis. Statistika pravi, da povprečni Slovenec naredi 10 slovničnih napak na stran. Amebis Besana jih reši več kot 139.
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
