Vsak od nas ima kdaj slab dan. Mnogi od nas smo že imeli več slabih dni skupaj. Ogromen vpliv na naše počutje je imela oziroma še vedno ima epidemija COVID-19. Nenadoma smo bili soočeni s povsem nepoznano grožnjo za naše zdravje, potencialno celo za naše življenje. Prisiljeni smo bili spremeniti naše navade – začeti nositi maske, si pogosto razkuževati roke in površine ter se izogibati kakršnimkoli socialnim stikom. Vemo, da so stiki z drugimi zelo pomembni in tega nas je najbolj naučilo njihovo pomanjkanje. Osamljenost, nespečnost, zbujanje s tesnobo, pomanjkanje energije in motivacije, otožnost … so bili in še vedno ostajajo občutki, s katerimi se mnogi soočamo.
Rezultati raziskave doživljanja epidemije COVID-19 med slovenskimi študenti (Gabrovec idr., 2021) kažejo, da je več kot polovica anketiranih vsaj enkrat v času epidemije zaradi duševnih stisk poiskala pomoč. Kar 29,5 % vprašanih študentov je poročalo, da je imelo v življenju s strani strokovnjaka diagnosticirane duševne motnje, pri tem so najpogosteje navajali diagnozo anksioznosti (21,6 % vprašanih) in depresije (16 % vprašanih). To pomeni, da se je skoraj vsak tretji študent že soočil ali se sooča s hudimi težavami v duševnem zdravju.
Vas je številka presenetila? Se vam zdi neverjetno, da so deleži tako visoki?
Mogoče je razlog za presenečenje v tem, da ljudje svoje stiske pogosto skrivajo ali zanikajo. Mnogi od nas svoje slabe dni namerno prikrivamo in si nadenemo nasmešek kljub temu, da trpimo. Mnogi »ne želimo obremenjevati drugih« in sami sebe prepričujemo, da »saj ni tako hudo«. Mogoče niti ne znamo začeti pogovora oziroma ne znamo ubesediti svojih stisk. Mogoče nas je tudi strah odziva – »Kaj si bodo pa mislili?«- ali pa celo že smo naleteli na negativen odziv.
Težave v duševnem zdravju so pogoste, vendar o njih še vedno premalo govorimo. Glavni razlog za to je stigma, ki obkroža težave in motnje v duševnem zdravju ter negativno označuje posameznike, ki se z njimi soočajo. Drug razlog, ki je posledica prisotnosti stigme, pa so napačne ali pomanjkljive informacije, kar spodbuja širjenje mitov in s tem dodatno krepitev stigme.
Težave v duševnem zdravju in duševne motnje imajo kar nekaj podobnosti s težavami v fizičnem zdravju. Tako fizične kot duševne težave so lahko različno močno izražene, pri obojih zdravljenje poteka različno dolgo. Podobnost, ki jo je treba izpostaviti pa je, da fizične in duševne težave vplivajo na sposobnost našega vsakodnevnega delovanja. Tako slab dan kot tudi modrica na kolenu lahko za krajši čas negativno vplivata na našo produktivnost. Tako zlom gležnja kot depresija lahko za daljši čas močno negativno vplivata na naše vsakodnevne zmožnosti. Glavna razlika je, da je pri težavah v fizičnem zdravju s strani družbe spodbujano ali celo pričakovano, da si najdemo ustrezno pomoč in se pozdravimo, medtem ko težave v duševnem zdravju zaradi strahu pred možnimi odzivi drugih raje prikrijemo in se izognemo pomoči. Pomanjkanje iskanja primerne pomoči lahko pomeni dodatno poglobitev stiske in s tem večjo »trdovratnost« težav – globlja kot je stiska, več napora je potrebno vložiti, da svoje duševno zdravje ponovno izboljšamo.
V ogromno oporo pri soočanju s stiskami so, poleg strokovnjakov, osebe, ki jih zaupamo. Ker so težave v duševnem zdravju tako pogoste je zelo verjetno, da oseba, ki se ji odločimo zaupati svoje težave, tudi sama pozna koga, ki se sooča z njimi ali pa se celo z njimi tudi sama sooča. Bližnji, ki so nam v oporo, nam dajejo vedeti, da nismo sami proti svetu. Lahko vlijejo moč, da si poiščemo tudi primerno strokovno podporo za spopadanje z našimi stiskami. Zbrati pogum in zaupati svoje težave drugemu je mogoče težko, vendar s tem tudi druge lahko opolnomočimo, da o svojih težavah spregovorijo in si tudi oni poiščejo primerno pomoč.
Čas je, da o duševnem zdravju začnemo govoriti naglas. Glasno.
Za ozaveščanje javnosti o tej problematiki se zavzema prva nacionalna kampanja Nacionalnega inštituta za javno zdravje »Nisi okej? Povej naprej.«, ki preko različnih kanalov in dogodkov javnost seznanja s težavami v duševnem zdravju, razbija mite in stigme, širi zanesljive informacije in seznanja z oblikami in viri pomoči za spopadanje z njimi.
Anja Javorič, dipl. psih (UN)
(Literatura: Gabrovec, B., Selak Š., Crnkovič, N., Cesar, K., Šorgo, A. (2021). Raziskava o doživljanju epidemije COVID-19 med študenti: Poročilo o opravljeni raziskavi. Nacionalni inštitut za javno zdravje.)
****************************
Kampanja »Nisi okej? Povej naprej.« je del projekta »Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru odziva Unije na pandemijo COVID-19.
