Psihoterapija – poklic prihodnosti

Psihoterapevtska dejavnost postaja vedno bolj pomembna v sistemu socialnega in zdravstvenega varstva ljudi. Psihoterapevt je strokovnjak, ki zna poiskati razloge duševnih stisk in ki preko pogovora usmerja posameznika, par ali družino do bolj učinkovitih načinov spoprijemanja s čustvi in stresom, do bolj funkcionalnega vedenja in uvida v lastno doživljanje.

Delo z ljudmi, njihovimi življenjskimi zgodbami, stiskami in tudi duševnimi motnjami, pa seveda zahteva veliko osebne odgovornosti in strokovne kompetentnosti. Izobraževanje za ta poklic je tako na eni strani osebna preizkušnja, na drugi strani pa poglobljen študij s področij razvojne psihologije, psihopatologije, psihiatrije, diagnostike/ocene, nevropsihologije, temeljev psihoterapije, medicine, znanstveno-raziskovalnega dela ter etičnih in pravnih vidikov prakse.

Sanja Kranjc, alumna Teološke fakultete in psihoterapevtka v zavodu Amasia

»Po končanem dodiplomskem študiju Teološke in religijske študije na Teološki fakulteti, sem nadaljevala svoje raziskovanje odnosov na magistrskem študiju Zakonski in družinski študiji/smer zakonska in družinska terapija. Če danes pomislim na magistrski študij, bi zanj rekla, da je kot nekakšna »priprava« na izpopolnjevanje iz zakonske in družinske terapije. Je vstopna točka v svet odnosov, duševnosti posameznika in tudi njegove psihopatologije.«

Psihoterapija ni veščina, ki se jo da na hitro priučiti, ampak je strokovno opravljanje storitve, ki mora biti rezultat večletnega študija, ki vključuje tako dovolj temeljnega znanja kot tudi dovolj izkustvenega učenja oziroma kot mi to poimenujemo osebne terapevtske izkušnje.

Nejc Šmit, alumen Teološke fakultete in strokovni sodelavec na Projektu Človek

»Za študij sem se odločil, ker me je že od nekdaj zanimalo delo s človekom »na terenu«, med ljudmi. Psihoterapija pa je poklic, kjer si, kot terapevt, s posamezniki, pari, družinami – tu, z njimi, za njih. Študij mi je dal ravno to. Dobro popotnico, kjer sem temeljna znanja že znal prevesti v prakso. Trenutno sem, kot terapevt, zaposlen v Terapevtski skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, leta 2020 pa sva, s kolegico, odprla Center za psihoterapevtsko pomoč v katerem delujem kot terapevt. Študij mi je dal znanje in prakso, da sem lahko začel samostojno pot kot psihoterapevt.«

Mogoče študij psihoterapije na začetku vzbuja strah in dvom, saj daje na preizkušnjo tako osebnost posameznika kot tudi odnose. Vendar kljub temu, da je mogoče študij osebnostno naporen, pa prinaša uvide in razumevanje zaradi katerih smo lahko bolj sočutni do samih sebe in posledično tudi do drugih. In že zaradi samega boljšega zavedanja samega sebe in lastnih odnosov je tak študij dobra naložba v življenju. Tudi če ne opravljaš poklica psihoterapevta na koncu, ti pridobljena znanja in izkušnje lahko pomagajo tako v zasebnih kot v profesionalnih odnosih.

Špela Parte, študentka programa izpolnjevanja Zakonska in družinska terapija, magistrica zakonskih in družinskih študijev/smer zakonska in družinska terapija

»Spomnim se, da sem se leta 2013 prvič udeležila kongresa Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in sem kar absorbirala znanje. Pomislila sem “Vau, obstaja znanost o odnosih, to je lahko moj poklic!”. Takrat sem spoznala, da bi bila rada psihoterapevtka, želja po razumevanju ljudi mi je bila nekako naravna. Največji izziv na študijski poti pa je bilo potem delo na sebi. Če tako pomislim je šlo za štiri leta intenzivne osebnostne rasti in ravno to je najbolj dragoceno, pa tudi uporabno, saj gre skozi podoben proces vsak klient v terapiji. Svojega dela se izjemno veselim, saj spoštujem vsakogar, ki se v življenju odloči za spremembo.«

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani razpisuje vpisna mesta za prvostopenjske študijske programe (Teološki in religijski študiji, dvopredmetni študij Teološki študiji in enoviti magistrski program Teologija). Študijski programi temeljijo na širokem spektru znanj in metod s humanističnega, družboslovnega, kulturnega, teološkega in religijskega področja in tako omogočajo tudi dobro izhodišče za študij na drugi stopnji s področja družinske terapije. Vse informacije pa lahko pridobite na informativnih dnevih, ki bodo potekali v petek 11. februarja in v soboto 12. februarja.