Ljubljana, 26. 2. 2018 ‒ Minuli teden je Montel Energetika.NET v Srečni hiši v Lukovici pri Domžalah prvič gostila mlade podjetniške ume z različnih področij študija in zanimanj na delavnici ‘Zaženi svoj (energetski) startup!’. Smernice s področja komuniciranja novih rešitev, inovacij in ustanovitve ter vodenja novega podjetja so jim podali direktorica Montela Energetike.NET Alenka Žumbar Klopčič, direktorica ABC pospeševalnika Urška Jež, direktor uspešnega energetskega startupa DS Meritve Dejan Lešnik in Peter Kobal, podjetnik, ki je kot prvi v Sloveniji pritegnil razvojni kapital v svoje takratno podjetje, danes pa investitor v energetska zagonska podjetja.
‘Startup’ se zdi relativno nov pojem, čeprav startup zgodbe obstajajo že dlje, je na petkovi delavnici uvodoma spomnila Alenka Žumbar Klopčič, direktorica medijske hiše Montel Energetika.NET. Tudi ta je neke vrste startup zgodbo že pisala, ko je bila ekipa, ki jo je vodila, primorana stopiti izpod ustanovitelja na samostojno pot. Takrat energetika, še zlasti v Sloveniji, še ni bila tako živa kot danes, se spominja Žumbar Klopčičeva. Če je tedaj za portal Energetika.NET napisala en članek na dan, »pa danes na slovenskem in regionalnem portalu (na slednjem v angleščini) objavimo tudi do petnajst člankov dnevno, kar kaže na intenziven razvoj energetskega sektorja«. Pod sedanjim lastnikom ‒ norveškim Montelom ‒ je Energetika.NET od leta 2012 še razširila svoje novinarsko poročanje in organizacijo energetskih dogodkov na celotno regijo jugovzhodne Evrope.
»Padci nas krepijo, a kakšnemu se lahko tudi izognemo«
Kje pa je danes svetla točka za tiste startupe, ki želijo izstopiti iz množice podobnih in prepričati vlagatelje, pritegniti sredstva za nadaljnji razvoj? Inovativna ideja, takšna ali drugačna, je lahko še tako dobra, pa ne bo uspela, če ne ostanemo realni in če je ne testiramo, opozarja Žumbar Klopčičeva. Za začetek nam bo že preprosto mnenje prijateljev in znancev prihranilo marsikatero napako ali izgubljen čas in denar: »Padci nas krepijo, a kakšnemu se lahko tudi izognemo. Spraševanje in testiranje sta pomemben del. Prezgodnje iskanje finančnih sredstev lahko startup potisne v prehitre in slabe odločitve, kot je na primer prodaja prevelikega deleža investitorju.«
Ni pa niti pogoj za zagon podjetja, da imamo težka materialna sredstva ali veliko denarja, ključno je predvsem znanje in pripravljenost na učenje. V pospeševalnikih dobijo startupi prav to: mentorstva, kontakte, možnost za mreženje, ki jo bodisi izkoristijo ali ne. »Startupi, ki imajo jasen cilj, bodo tovrstne priložnosti dogodke izkoristili s pravim namenom,« še dodaja Alenka Žumbar Klopčič.
Startupi, ki začnejo bogati, pogosteje propadejo
»Biti startup je danes popularno,« pa pravi Urška Jež, direktorica in soustanoviteljica, ljubljanskega ABC pospeševalnika, ki se strinja z Žumbar Klopčičevo, da bogato finančno zaledje sploh ni pogoj za uspeh: »Pogosto k nam pridejo startupi, ki imajo sredstva, ne pa tudi zagnanosti. Če tim verjame v svojo vizijo zaradi svojega produkta, ki dejansko rešuje nek življenjski problem, bo v krajšem času dosegel več. Spodoben bo celo preseči nekaj, kar na trgu že obstaja, z minimalnimi izboljšavami. Naša izkušnja je, da tisti z večjim zaledjem ugasnejo ali pa so na dobri poti do tega.«
Startupi, lačni sredstev, naj bodo previdni, dodaja Ježeva. Denar ni večen, ekipa se sčasoma poveča in več štejeta timska igra ter vztrajnost: »V ABC-ju pomagamo startupom iti čim dlje in jim preprečiti, da bi svoje deleže prezgodaj razprodali. Če startup močno verjame v produkt in če je povpraševanje po njem veliko, je le vprašanje časa, kdaj se bo zadeva obrnila v prid produktu. Treba pa je biti hiter, saj čakati na ta moment pomeni tudi pustiti več časa, da se ideja razvije drugje.«
V svetu hitro rastočih startupov zavarovanje ideje ali patenta ne pride toliko v poštev, najbolj se izplača prisluhniti potrebam kupca in tudi prilagajati produkt njegovim potrebam, enako kot Ježeva meni tudi Dejan Lešnik, ustanovitelj uspešnega energetskega startupa DS Meritve. Kot pravi, je v svojih začetkih na račun nesrečnega prepleta pomanjkanja izkušenj in apetitov po sredstvih investitorjev, izgubil velik delež podjetja. Odskočna deska pa je bil zanje Zavod ZMAG z njihovim tedanjim direktorjem Vladimirjem Miloševićem, ki jih je opremil z ustreznimi znanji za uspešno iskanje investitorjev.
Investitor naj se operativno ne bi vpletal v delovanje startupa, pri tem dodaja Ježeva, sploh če ne pozna dinamike startupa. Zaželeno pa seveda je, da podjetju širi prodajno mrežo, mu pomaga pri proizvodnji in pokrivanju segmentov, o katerih bi zaradi pomanjkanja sredstev in kanalov lahko sicer samo razmišljalo.
Startupi morajo narediti sami svojo domačo nalogo!
Upoštevanje odziva trga na rezultate pomeni, da se bo produkt startupa spreminjal, in ustanovitelji se tega morajo zavedati: »Kar imajo sedaj, ne bo to, kar bodo imeli v prihodnosti,« pravi Ježeva in dodaja, da že skozi prve pogovore s kandidati v ABC pospeševalniku zaznajo, za kakšen tip startupa gre: »Ali gre za ekipo, ki se oklepa produkta in je prepričana v svoj prav, ali pa je pripravljena prisluhniti in slediti. Znati moraš dobro predstaviti svoj produkt ali storitev in dobro načrtovati lastne korake pred konkurenco. A startup, ki je prepričan, da je edini na svetu (z neko rešitvijo), prav gotovo še ni dobro raziskal trga.«
Sicer pa je v Sloveniji za startupe potrebnega znanja veliko, pravi Urška Jež: »Ni jim treba hoditi daleč, saj imamo mnogo znanja tudi na specifičnih tehnoloških področjih. V ABC pospeševalniku se povezujemo z ustreznimi inštituti, laboratoriji, mentorji, ki nudijo podporo svežim podjetnikom.« Kljub temu, da pridejo ekipe v ABC pospeševalnik po mentorstva, ‘coachinge’, znanje in smernice, pa morajo sami narediti svojo domačo nalogo, pravi Ježeva: zaznati morajo konkretno potrebo, na katero njihova rešitev odgovarja, narediti tržno raziskavo in v svoje delo vključevati člane ekipe, ki lahko skupaj pripeljejo vsaj do prvega delujočega prototipa, predvsem pa da so sposobni ohranjati delovni zagon za naslednjih nekaj let. Ekipa je tista, ki naredi preboj. Iz praktičnega vidika Lešnik svetuje, da je v ekipo dobro pritegniti različne profile ljudi.
»Ne le znanje, tudi drugačen pogled na probleme bo ekipo v težkih trenutkih pognal naprej,« s čimer se je strinjal tudi podjetnik in investitor Peter Kobal, ki je z mladimi, ki se podajajo na lastno ‘startupovsko pot’ delil tudi nekaj svojih izkušenj od ustanovitve podjetja z drugim podjetjem pa do vodenja tega podjetja, in to s strmo rastjo tako po prihodkih kot dobičku, ter nazadnje izstopa iz istega podjetja, kar ga danes vodi v nove startup-energetske zgodbe.
Prvo delavnico Montela Energetike.NET ‘Zaženi svoj (energetski) start-up!’ sta podprla ameriška organizacija World Chicago in največji evropski energetski pospeševalnik InnoEnergy.
