Biti mama majhnega otroka in se hkrati podati na študijska pota se lahko izkaže za pravi izziv. Nihče ne upa trditi, da tega mama ne zmore, ampak dejstvo je, da se vsaka mama, ki hkrati študira, vsaj enkrat sooči z vprašanjem, ali ji je študija bilo treba. Zakaj? Ker enostavno pridejo trenutki, ko se bo kot mama počutila krivo in trenutki, ko se bo kot študentka počutila preobremenjeno in včasih izgubljeno. Čeprav ji družina morda ne nudi zmeraj toliko podpore, kot jo potrebuje, pa ve, da bo ta diploma, za katero študira odprla nova vrata. Opravljanje poklica, ki si ga želi in po njem hrepeni, ne sme biti na koncu seznama prioritet nobene mame. Res je biti »dovolj dobra« mama in študentka težko, naporno in stresno, ampak bo premagovanje teh trenutkov pomenilo veliko več za celosten razvoj, kot pa odrekanje svojim kariernim klicem. Pogled v svet mame, njenih stisk ter iskanja ravnotežja med materinstvom in študijem zna biti zahtevno, a ni nemogoče. Mama, da bi lahko združila materinstvo s študijem potrebuje le nekaj pomoči pri združevanju veščin organizacije, psihološke podpore ter študijske iznajdljivosti.
»Biti dovolj dobra mama, starš«
Besedno zvezo “dovolj dobra mati” je leta 1953 prvi skoval britanski pediater in psihoanalitik D. W. Winnicott v svoji knjigi Playing and Reality. Materinstvo je proces. Ko so otroci še dojenčki, so mame stalno dosegljive in se jim, takoj ko je možno, odzovejo. Ko zajokajo, jih nahranijo ali pocrkljajo ali jim zamenjajo plenice – z drugimi besedami, storijo vse, kar je potrebno, da se počutijo bolje. To je pomembno, ker svojim otrokom s tem zadovoljujejo potrebo po varnem in konstantnem, ljubečem okolju, ki je nujen za razvoj. Vendar take stopnje pozornosti do svojih otrok ne morejo večno vzdrževati, niti je ne bi smele. In o tem govori Winnicottova teorija o »dovolj dobri mami«. Verjel je, da otroci potrebujejo, da jih mama ali primarni skrbnik tudi razočara na sprejemljive načine, da se lahko naučijo živeti v nepopolnem svetu. Vsakič, ko se ne odzovemo, takoj ko nas kličejo, vsakič, ko jim ne posvetimo svoje popolne pozornosti, vsakič, ko jim postrežemo z večerjo, ki jim ni po godu, ko jih nagovorimo, da delijo, ko nočejo in tega ne želijo, jih pripravljamo na delovanje v družbi, ki jih bo redno frustrirala in razočarala. Krepitev odpornosti do frustracij naših otrok je eno izmed mnogih daril »dovolj dobre matere«. Tukaj seveda govorimo o frustracijah ki morajo biti primerne razvojnemu trenutku, absolutno pa ne premočne. Recimo otrok ima do prvega leta, leta in pol, že sam po sebi dovolj razvojnih frustracij in ne rabi še mame da ga frustrira. V prvem letu življenja torej ni naš cilj frustrirati otroka. Takrat mu nudimo vse, kar potrebuje, saj nima želja, le potrebe. In v otrokovem svetu je primarni skrbnik, po večini mama, tista, ki zadovoljuje njegove potrebe. V drugem letu življenja pa se pojavi otroški negativizem, ko otrok kljubuje, nasprotuje, trmoglavi. Takrat mu mama skuša postavljati meje, mu ne izpolnjuje vseh želja, in mu da jasno vedeti da nekaj ne dela prav. S tem početjem mame dobi otrok vtis, da ima dve mami. Tisto, ki ga ljubi in »mu izpolni željo, ter tisto, ki ga ne ljubi, »mu ne izpolni želje«.
Pomembna naloga mame, oziroma obeh staršev je, da poskrbijo za to, da otrok postopoma loči sebe od svojih želja, saj sam tega ne zmore razumeti. Naučiti ga morajo razliko med osebo in vedenjem, da bo lahko spojil, integriral ljubezen in frustracijo v isto osebo (mamo). V nasprotnem primeru, ta razcep med dobro mamo in slabo mamo, lahko povzroči vidnejše težave v odrasli dobi, kot so psihoza ali motnje osebnosti.
Kako pomagati otroku združiti frustracijo z ljubeznijo? Komunikacija mame ali drugega starša z otrokom je zelo pomembna. Z otrokom mora paziti, da pozitivno afirmira tako njegovo osebnost kot vedenje, kritika pa naj bo usmerjena le na njegovo vedenje (npr. namesto da otroku rečemo, da je neumen, mu povemo, da je naredil neumnost). Pomembna razlika, čeprav za koga neznatna. Nikoli, res nikoli pa ne pogojujemo svoje ljubezni do otroka z njegovim vedenjem (npr. če ne boš priden, te mami ne bo imela rada).
Mame se večkrat soočajo z občutkom sramu, ko si tihoma priznajo, da imajo otroka dovolj in da ne zmorejo biti z njim v tako intenzivnem in pogostem stiku, kot morda mislijo, da bi morale biti ali pa otrok od njih zahteva. Ob tem se jim porajajo misli o slabi mami in destruktivni občutki krivde ter razblinjenimi sanjami o materinstvu, katero je zaradi utrujenosti postalo vse prej kot pa sanjsko. Utrujena mama, ki ne zmore toliko nege in skrbi za svojega otroka, si želi samo še to, da bi za hip odložila otroka in malo odmislila dejstvo, da je mama. Zato si vsaka mama mora dovoliti priskrbeti varstvo za svojega otroka in si vzeti čas zase ter za stvari, ki so jo zanimale pred rojstvom otroka. Mama se mora naučiti premagati občutke krivde in sramu ter si upati vzeti čas zase v dnevu, ko njena vloga ne bo le mama, temveč bo počela stvari, ki jih je rada počela pred rojstvom svojega otroka.
Mama in študij
Združevanje materinstva s študijem je res lahko zahtevno, a za nekatere mame ni nemogoče. Mama, ki verjame, da zmore in si želi več kot samo materinsko vlogo, zagotovo najde veščine, ki jih potrebuje, da uresniči svoje karierne cilje. Potrebno je dovolj vztrajnosti in vaje, da se nauči biti študentka in ob tem »dovolj« uživati v materinstvu. »Dovolj« v smislu, da je ne obremenjuje slaba vest in se kljub odrekanju zaradi študijskih obveznosti počuti zadostna v materinski vlogi.
Če je mama pred rojstvom vpisana na študij ali se želi vpisati na študij po rojstvu, s tem ni nič narobe. Seveda, če si mama tega dovolj močno želi in ima pogoje, ki ji to omogočajo. Res pa je, da bo mama študentka morala upoštevati nekaj organizacijsko napornih časovnih obdobij in sprejeti malo bolj pestro porazdelitev prioritet ter se odrekati večini prostega časa, ki si ga je prej lahko privoščila za kaj drugega, na primer, ko otrok spi. Ob tem pa ne sme pozabiti poskrbeti za svojo utrujenost, nego otroka in partnerja/ice (v nadaljevanju »partner«), v dovoljšni meri, da bo družina funkcionirala v zadovoljivem in varnem odnosnem razmerju.
Slednje ni mačji kašelj, saj marsikatera mama lahko preceni svoje zmožnosti in se znajde v velikih osebnih stiskah. Če mama študentka nima ustreznih pogojev, predvsem podpore partnerja ali bližnje družine, lahko tako odločitev obžaluje. Mama zaradi stiske lahko doživlja negotovost v obeh vlogah, kar se posledično kaže v slabši osebni funkcionalnosti in odnosih v sami družini. Res je pomembno, da se ženska v vlogi mame čimprej spozna, spozna svoje meje in zmožnosti, da nato uspešno krmari v svojih vlogah in tako s svojimi odločitvami ne posega v dobrobit družinske sreče in miru.
Večina žensk ostane v vlogi mame, gospodinje, delavke, partnerice itd. in se ne odločijo za študij, bodisi ker so že doštudirale, se ne želijo izobraževati ali če še niso pa imajo željo, raje odložijo študij za nedoločen čas in s tem dajejo na znanje, da poznajo svoje zmožnosti in meje. Veliko mam se zaveda, kako naporno je biti zaposlen in hkrati biti starš malemu otroku, ne da bi se zanimale še za študij. Slednje ne pomeni, da niso sposobne, ravno obratno, vsaka mama mora vedeti, kaj jo osrečuje, kaj zmore in se tako prilagodi osebnim okoliščinam do meje zadovoljstva. Mame, ki se odločijo za sočasni študij ob materinstvu, morajo biti za študij zelo motivirane, študij jih mora zanimati, morajo imeti visoko funkcionalne delovne in učne navade in tudi si naj bi dopustile študij podaljšati ali prilagoditi, glede na individualno situacijo v kateri se nahajajo. Lažje se jim je tudi lotiti študija, če imajo že kako pozitivno izkušnjo iz preteklega izobraževanja.
Kako si mame pomagajo?
Veliko je napisanih nasvetov, ki bi lahko bodoči mami pomagali združiti vloge, pa vendar vsaka mama ve samo zase, katere od njih bi upoštevala ali kaj potrebuje, da prežene občutke krivde, utrujenosti in še česa, ki privre na plan ob pomanjkanju časa zaradi študijskih obveznosti. V (7 Important Tips to Combine Motherhood with Studying, 2021), mame lahko preberejo nekaj nasvetov s katerimi si je moč pomagati.
»Organiziranje časa«
Najpomembnejše pri mamicah, ki študirajo je, da si znajo organizirati svoj čas. Biti mama prinaša veliko odgovornosti in tudi veliko nepričakovanih stvari. Na fakulteti jih preganjajo seminarji in vaje, doma potreba po pozornosti vseh članov družine. Bistveno je tudi vlaganje časa v študij in posvečanje novim veščinam in znanjem. Tako se lahko zgodi, da bo mamin koledar zaseden in natrpan, na seznamu opravkov bo vse preveč opravil in mama podleže stresu, je utrujena in razdražena. Njeni otroci pa potrebujejo potrpežljivost in nežnost, tudi ko se bori z gmoto negativnih čustev. Zato mama potrebuje jasen urnik, katerega uskladi skupaj z družino, da bodo vsi družinski člani razumeli, kdaj je čas za učenje, kdaj za igro, kdaj za skupno početje stvari. Sliši se zelo togo, pa vendar verjetno drugega načina, kako bi mame prišle do svojega prostora za študiranje brez večjih pretresov v družini, ni. Seveda mame to togost znajo prilagoditi tudi z vmesnimi vložki nežnosti in malimi pozornostmi.
»Premišljena poraba časa«
Mame se veliko srečujejo s trenutki, ko hrepenijo po več časa. Ob tem ideja, da manko časa nadoknadijo z manj spanja ne pride v poštev, saj bo to vplivalo na njihovo pozornost, spomin in kognicijo za ves dan. Torej, ko imajo mame nekaj prostega časa, ga lahko izkoristijo tudi drugače. Na primer, če uporabljajo javni promet, lahko čas potovanja do študija, zaposlitve ali do vrtca izkoristijo za branje študentskega gradiva. Hkrati je v gospodinjstvu uporaba bližnjic in priprava obrokov za zamrzovanje učinkoviti manever v pridobivanju časa.
»Soočanje z občutki krivde«
Občutek krivde je pogost občutek mamic, ki se v času ranega materinstva odločijo za korak izven slednje vloge, še posebej, če se direktno ne tiče otrok in družine in je v luči kariere. Ko je materinstvo zelo velika vrednota, ki si jo ženska želi uresničiti in izkusiti, potem prihaja do notranjih konfliktov mamice, ker jo lahko prežema občutek, da ji ob vlaganju vase ni mar za otroke. In s tem, ker ji ni mar, ni dovolj dobra mama. Kljub temu, da ta vložek na daljši rok pomeni vlaganje v celotno družino, se jim je težko otresti krivde na različnih področjih, gospodinjskih, socialnih in seveda materinskih. Toda ko mamica pride do spoznanja, da loviti svoje sanje v karieri pomeni loviti bolj samozavestno, zadovoljno, finančno stabilno ter srečno mamo na daljši rok, pridobi moč, da svojo odločitev pozitivno ovrednoti.
»Počitek in sprostitev«
Mnoge mame si poleg občutka krivde, ker čas preživljajo ob učenju namesto z otroki, odvzamejo pravico za svojo sprostitev in počitek. Posledično se stres, utrujenost in negativna čustva samo še povečajo. In čeprav si tega ne želi nobena mama, se lahko njen odnos do otrok spremeni nikomer v prid. Morda bi potrebovala večer samo zase in za svojega partnerja. Morda bi si morala dovoliti, da otroke prevzame kateri drugi družinski član, ki mu zaupa ali bi jih pa za kratek čas prevzel partner v celoti, sama pa si privošči čas brez študija, brez materinstva, čas, ki ga izkoristi za sebe v katerem koli pomenu. Res je, da se v začetku marsikatera mamica ne znajde v dodatnem prostem času, ker ga mogoče ni navajena, vendar sčasoma bo spoznala, da jo ravno ta malenkost časa, ki si ga uspe privoščiti zase, drži nad vodo v odnosu do sebe in okolice.
»Vključevanje otrok«
Verjetno se vsaka mama najraje uči sama in v miru, kar pa, če so otroci primernih let, morda ni edina opcija. Seveda je vse odvisno od njihove starosti, pa vendar mame lahko poskusijo učenje skupaj z otroki, morda tako, da jim dajo kako nalogo, da kaj narišejo, kaj preberejo in tako ostanejo v njihovi bližini. Verjetno to ni optimalno učenje niti druženje z otroki, je pa obojestransko koristno. Po drugi strani, mame lahko vključujejo otroke v gospodinjska opravila, pospravljanje, kuhanje, zlaganje ali le pospravljanje igrač in na tak način preživijo več aktivnega časa z otroki ter jim hkrati predajajo delovne navade.
»Sprejemanje pomoči«
Mnoge matere čutijo, da morajo vse te težke trenutke premagati same. Mame, ki imajo možnost bližine družine, se velikokrat nerade obrnejo po pomoč k preostalim članom, bodisi, da jih ne obremenjujejo, bodisi so v slabih odnosih ali jim enostavno ne zaupajo pri vzgoji. Tukaj je govora predvsem o ožjem družinskem krogu mame oziroma očeta kot so babice, tašče in tasti. Odnosi v teh krogih so velikokrat prej napeti kot sproščeni, vendar bi bilo včasih bolje, da mama pozabi na preteklost in zaupa ter poskusi pridobiti pomoč, kot pa da se pod pretvezo »zmorem vse sama«, posledično sooča z nemogočo utrujenostjo in stresom. Res je, da nekatere mame nimajo varne pomoči in v teh primerih so res same, mogoče nočejo izpostavljati svojega otroka morebitnim patološkim vzorcem svoje ali partnerjeve primarne družine in se zato raje držijo zase. V teh primerih je smiselno razmisliti o pomoči kake prijateljice, sosede ali o najemu varuške, tudi za eno uro na teden, da si mama oddahne, v miru poje večerjo s partnerjem, gre na sprehod itd. Mame, katere pa imajo pozitivno družinsko mrežo, pa nimajo izgovorov, da ne bi izkoristile pomoči in občasnega varstva, saj bo to koristilo njim in otroku, ki s tem širi socialni krog ter spoznava različne pomembne osebe v njegovem življenju.
»Odnos s partnerjem«
Mama lahko zmore veliko, v veliki večini zato, ker ima močan steber, ki jo podpira. Ta steber je po navadi partner, partnerica, oče, drugi starš otroku. Marsikatera mamica se ne bi odločila za študij in materinstvo, če ne bi imela zaupanja vredne podpore svojega partnerja. Res je, da je mama, po večini, glavna lokomotiva, kar se tiče vzgoje in nege otroka, partner pa je tisti, ki postavi temelje, da se njena vloga, tako v materinstvu kot študiju, lahko uresniči. Dobra podpora partnerja pomeni, da prenaša in razume tudi vsa negativna čustva, ki se naberejo v mami in jih ne jemlje osebno. Partner je tudi tisti, ki prevzema »periferne« dele starševstva. Ko mama ne zmore več toliko nege, je možno tudi drugače organizirati starševstvo. Lahko partner prevzame nego in mama opravi nakupe, ki jih je prej partner, poskrbi za dopust, odpelje morebitne še druge otroke na igrišče, ali obratno in tudi na tak način poskrbi, da mama ne iztiri. Veliko mater verjetno ne bi študiralo, če ne bi imelo vsaj osnovne podpore s strani partnerjev. Vloga partnerja je torej ključnega pomena in je mama ne sme podcenjevati, zato je tudi z njene strani potrebno veliko potrpljenja in ljubezni do partnerja. Predvsem da daje pozornost tudi partnerju in s tem občutek, da je cenjen in ljubljen kot nekoč, ko sta bila sama.
Sočasno starševstvo in študij je torej stvar obeh staršev, ker bosta v času študija enega ali drugega, primorana sprejeti nekoliko drugačni vlogi, kot sta jo imela do sedaj.
Zahtevno, a ne nemogoče
Modro je pričakovati težke trenutke, vendar se je modro tudi spomniti, da ne bodo trajali večno. Združevanje materinstva s študijem je res lahko zahtevno, a ni nemogoče. Je velik izziv, a če ima mama na voljo primerno socialno podporo, lahko ublaži stres in tesnobo ob pomanjkanju časa, ki jo bo preganjal. Odločitev za sočasno starševstvo in študij, je torej stvar obeh staršev, ker bosta v času študija enega ali drugega, sprejela nekoliko drugačni vlogi, kot sta jo imela do sedaj. Ena od bistvenih stvari je tudi, da imata starša ob študiju urejen finančni vidik in tudi to, da v času študija enega od staršev ne načrtujeta npr. gradnje hiše, selitve ali večjih življenjskih sprememb. Pomembna tudi osebnostna trdnost obeh staršev, njuno fizično zdravje, starost in morda potrebe še drugih otrok. Podpora partnerja in ožje družine, nekaj iznajdljivosti v razporejanju in organiziranosti časa so prav tako ključnega pomena, da bo mama uspešna na obeh področjih. Ob študiju in skrbi za majhne otroke ter še morebitni zaposlitvi, je lahko izjemno stresno razporejati svoj čas in hkrati ostati v ravnovesju. Ko pa mami uspeva, je lahko velik vzor za svoje otroke. S svojo motivacijo in organiziranostjo kaže, kako pomembno je vlaganje truda v nekaj, kar si želiš, in da nič ni samoumevno. Sploh pa, da je izobraževanje zelo pomembno. Poleg tega bo notranja volja nato tista, ki bo motivirala, ker bodo mamice uspele na obeh področjih, tako v kariernem kot v družinskem življenju. S trdnim načrtom in kvalitetno komunikacijo z družino bosta mamina študijska pot in materinstvo lahko uspešna.
Ni pa zanemarljivo dejstvo da se mama lahko preceni. Morebiti si ne zmore priznati, da ne zmore več ali enostavno pride prepozno do tega spoznanja. Takrat se lahko mama sooči tudi z raznimi zdravstvenimi težavami, se počuti preobremenjeno in zazna občutke ali simptomatiko izgorelosti. Simptomatika izgorelosti se kaže kot napetost, utrujenost, pomanjkanje energije za delo, motnje v delovanju srca, nihanje pritiska, težave z vidom in kožo, glavoboli, prebavne motnje (napenjanje, težave želodca, zaprtja, driska, … ) in ali občutki psihičnega izvora, kot je strah, preobčutljivost, razdražljivost, slab spomin, nervoza, motnje v koncentraciji in učenju, stanje praznine, socialni izolaciji, ipd.
Če se mama znajde v taki psihofizični stiski občutkov, potem je čas, da si poišče pomoč in se odreče, vsaj za nekaj časa, svoji karierni želji in s tem ohrani svojo prioritetno vlogo, vlogo materinstva in s tem ni čisto nič narobe.
Avtorica: Mojca Horn, študentka specialističnega študija Psihoanalitična psihoterapija na SFU Ljubljana
V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.
