Kolikokrat (se) vprašate: »Kako se počutiš?«

UNICEF Slovenija pred svetovnim dnevom duševnega zdravja ponovno opozarja na stiske otrok in mladih ter stigmo in nedopustne vrzeli pri (ne)formalni pomoči na področju duševnega zdravja.

Dobro duševno zdravje je naše čustveno, psihološko in socialno blagostanje. Vpliva na to, kako razmišljamo, čutimo in delujemo. Določa našo sposobnost obvladovanja stresa, odnosov z drugimi in sprejemanja odločitev, ki vplivajo na naše zdravje. Dobro duševno zdravje in počutje sta ključnega pomena za razvoj posameznika in doseganje njegovega polnega potenciala ter igrata pomembno vlogo v vseh življenjskih obdobjih, od otroštva, prek adolescence in v odraslosti.

Podobno kot fizično zdravje, ima duševno zdravje številne odtenke. Nekateri doživljajo pozitivno duševno zdravje in dobro počutje, vsi se kdaj znajdemo v stiski in stresnem položaju, spet drugi doživljajo duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, v najhujših primerih pa tudi bolnišnično obravnavo. Pomembno je, da stiske prepoznamo, o njih spregovorimo in če je potrebno, poiščemo pomoč. Za vse preveč otrok in mladih pa stigma, nerazumevanje in nesprejemanje vseh odtenkov duševnega zdravja še naprej predstavljajo velike izzive.

“Polovica vseh duševnih motenj se pojavi do 14. leta; do 24. leta pa tri četrtine, vendar večina primerov ostane neodkritih in nezdravljenih. Prvi korak do boljšega počutja in pomoči v stiski pa je lahko že preprosto vprašanje “Kako se počutiš?”, ki (si) ga vse premalokrat zastavimo ali nanj iskreno odgovorimo,” je povedala mag. Maja Planinc, vodja kampanje Kako se počutiš na UNICEF-u Slovenija.

Z omenjenim dolgoročnim projektom si organizacija prizadeva normalizirati pogovor o duševnem zdravju, poziva k sistemskim spremembam za pravočasno in učinkovito podporo otrokom in mladim v Sloveniji pri obravnavi duševnega zdravja, ter krepi psihološko prožnost otrok prek odraslih v šolah in podjetjih. “Pogovor o čustvih je prvi korak do pomoči otrokom, njihovim prijateljem, družinam in skupnostim, da prepoznavajo odtenke duševnega zdravja pri sebi in drugih, razbijejo stigmo in začnejo pogovore, ki povezujejo in podpirajo tiste v stiski,” je še povedala Maja Planinc.

Raziskava UNICEF-a Slovenija iz junija 2021 – samoocena duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let, iz vse Slovenije – je namreč pokazala, da vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da je 60 odstotkov otrok in mladih zaradi epidemije bolj strah prihodnosti ter da velika večina otrok in mladih rešuje svoje stiske sama in se o tem ne pogovarja z odraslimi.

Vse prepogosto se ljudje, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju, ali njihove družine, počutijo preveč osramočene, da o tem spregovorijo, kar preprečuje, da bi dobili podporo, ki jo potrebujejo. Stigma in nerazumevanje težav v duševnem zdravju lahko negativno vplivata na odnose v družini in med vrstniki ter prispevata k socialni izključenosti iz šole, športa in nenazadnje tudi družbe. Ozaveščanje o duševnem zdravju, njegovo sprejemanje in razumevanje na vseh ravneh, vključno z vladnimi politikami, je ključno za odpravo škodljivih učinkov stigme in diskriminacije.

Pri prav vsakem otroku, mladostniku, staršu ali skrbniku se lahko pojavijo težave v duševnem zdravju. Največje tveganje zanje pa obstaja pri najranljivejših; pri tistih, ki doživljajo krizne razmere, živijo v pomanjkanju, se soočajo z nasiljem, zanemarjanjem in zlorabo doma, ali tistih, ki živijo s posebnimi potrebami. V različnih kontekstih lahko na zadovoljstvo z duševnim zdravjem vplivata tudi rasna pripadnost in spol.

Otroštvo in mladost sta ključni obdobji, kjer posameznik ponotranji škodljive družbene in spolne norme ter stigmo. Tako deklice kot dečki plačujejo visoko ceno zakoreninjenih spolnih norm; dečki iz okolice prejemajo sporočila, da morajo biti “trdni” in ne smejo pokazati čustev; deklicam pa lahko nepravične norme razvrednotijo njihova življenja in kratijo njihove svoboščine, promovirajo škodljive lepotne ideale in jih silijo v otroške poroke.

Slabšanje duševnega zdravja otrok je globalni problem

• V Evropi za duševnimi boleznimi trpi 19 odstotkov dečkov od 15 do 19 let ter 16 odstotkov deklic te starosti. Devet milijonov mladih, starih od 10 do 19 let, živi z duševnimi boleznimi, pri čemer gre v več kot polovici primerov za tesnobo (anksioznost) in depresijo.
• Na globalni ravni več kot vsak 7. otrok in mladostnik, star med 10 in 19 let, živi z diagnosticirano duševno boleznijo.
• Večina od okoli 800.000 ljudi po svetu, ki v enem letu naredi samomor, je mladih. Samomor je četrti najpogostejši razlog za smrt med mladimi, starimi 15-19 let.
• Samomor je drugi najpogostejši vzrok smrti mladostnikov v Evropi; več življenj mladih med 15. in 19. letom starosti ugasne le še v avtomobilskih nesrečah.
• Rezi v javne finance za dostopnost storitev za obravnavo duševnega zdravja in posledice pandemije Covida-19 so povzročili, da otroci in mladi niso dobili podpore, ki jo potrebujejo. Na globalni ravni v državah z nizkimi in s srednjimi dohodki 76-85 odstotkov ljudi ne prejema nobenega zdravljenja za svoje duševne motnje; primanjkuje tudi usmerjenih, na dokazih temelječih in dolgoročno financiranih programov pomoči ter usposobljenega kadra.
• Lancetova komisija za stigmo in diskriminacijo v duševnem zdravju ob svetovnem dnevu duševnega zdravja izpostavlja, da je najučinkovitejši način za zmanjšanje stigme in diskriminacije krepitev socialnih stikov med tistimi s težavami v duševnem zdravju, in tistimi, ki teh težav ne izkušajo. K izkoreninjenju stigme duševnega zdravja bi pripomogli tudi dekriminalizacija samomora, dodatno usposabljanje zdravstvenega osebja na temo duševnega zdravja in razvoj smernic poročanje o duševnem zdravju v medijih.