Ludje nismo samo to, kar smo v sedanjem trenutku, ampak tudi to, kar smo bili v obdobju odraščanja. Vsakdo od nas v sebi nosi svojega notranjega otroka. Najbrž ni nikogar, ki kot otrok ne bi bil kdaj žalosten, jezen, osamljen ali razočaran. Idealno otroštvo pač ne obstaja in s tem ni nič narobe. Problem nastane, kadar odraščamo v okolju, kjer so zanemarjanje, čustvene manipulacije in druge zlorabe s strani naših staršev ali skrbnikov del našega vsakdana. Takšne okoliščine otroka psihično poškodujejo in zaznamujejo za vse življenje.
V Sloveniji ima težave z alkoholom okoli 10 % odraslega prebivalstva. Mnogi ga uživajo, ker pričakujejo, da bo ugodno vplival na njihovo neprijetno razpoloženje. Pogosto ga uporabljajo kot samozdravljenje tesnobe, napetosti, jeze, razočaranj. Nekateri zato, ker želijo pripadati skupini, kjer je to del običajnega vedenja. Nihče ga ne začne uživat zato, da bi postal zasvojen. Spremembe v možganih, ki so posledica dolgotrajnega uživanja alkohola, so dokaz, da je odvisnost bolezensko spremenjena funkcija možganov, torej bolezen. Alkoholizem je dolgotrajen in uničujoč proces, njegova značilnost je neustavljiva želja po alkoholu, težave pa se kažejo na vseh področjih življenja.
V razvoju alkoholne bolezni gre posameznik in njegova družina skozi različne faze. Faza uničevanja družine, ko navzven še varuje ugled, prikriva zasvojenost, doma pa so že spori, grožnje. Družina ima manj socialnih stikov, pride do reorganiziranja družine, spremenijo se vloge. Sledi faza osebnostnega in socialnega propadanja. Družina postane zelo motena, pojavijo se težave, ki lahko privedejo do deformacije družine. (Burke, S., Schmied, V., & Montrose, M., 2006).
Družinsko okolje je v zgodnjem otroštvu vse kar otrok pozna, zato ga tudi nima s čim primerjati. Otroku, ki nagonsko čuti, da brez staršev ne more preživeti, je lažje verjeti, da je sam »slab« in zato deležen kazni, kot pa sprejeti dejstvo, da svojemu staršu in zaščitniku ne more zaupati. Zato otroci včasih zavestno včasih pa nezavedno krivijo sami sebe za to, da so jih starši zlorabljali. (Velleman, R., & Templeton, L., 2007).
Alkoholizem in družina
Na družini problem alkoholizma pusti velike posledice, saj alkoholik s člani manipulira, poleg tega pa se pojavi veliko težav pri vzgoji otrok. Osebnost alkoholika je v tesni povezavi z dogajanjem v njegovi družini, kjer bodoči alkoholik oblikuje disfunkcionalno identiteto, ta pa v povezavi z negativnimi vedenjskimi vzorci le olajšuje pot v odvisnost. Družina in interakcija s starši je izredno pomembna za razvoj osebnosti otrok, prav tako za njegove poznejše odnose z drugimi. Značilnosti alkoholnih družin so slaba družinska povezanost, čustvena izmenjava, nesoglasja med staršema, toga zaprtost ter neprilagodljivost. (Walsh, C., MacMillan, H. L., & Jamieson, E., 2003).
Na splošno imajo družine, ki so bolj zaznamovane s prekomernim pitjem alkohola, naslednje lastnosti: revščina, slabi družinski odnosi, pomankanje ritualov, manj fizičnega in verbalnega izkazovanja pozitivnih čustev, pomankanje topline in skrbi ter višjo raven nerazrešenih konfliktov. Vzgoja otroka je pogosto neustrezna, saj so otroci v družini z alkoholikom večkrat zanemarjeni. Ker so velikokrat priča stalnim prepirom med staršema, se pri njih pojavi zmedenost in razdvojenost, saj so čustveno navezani na oba starša. Če se s starši poistovetijo, se otrok pozneje lahko identificira s staršem ter tudi sam postane alkoholik, če pa ne, pa pogosto oblikuje nevrotično osebnost. Pri otrocih se velikokrat pojavijo težave, kot so neposlušnost, odpor, psihična in fizična agresija, laganje in težave z nedisciplino nasploh. Ugotavljajo, da se zloraba alkohola v družini najbolj tesno povezuje s prekomerno avtoritarnim ali preveč permisivnim stilom vzgoje. Prav tako imajo starši pogosto nerealna pričakovanja o sposobnosti svojih otrok. Starši so velikokrat nekonsistentni pri izražanju topline in naklonjenosti do otrok, posledice pa se poznajo pri njihovem nadzoru nad otroki. Rezultati študij so pokazali, da so bili otroci s starši alkoholiki večkrat kaznovani, zavračani, starši so kazali več zahtev, otroci pa so bili večkrat zanemarjeni kot otroci staršev, ki niso zlorabljali alkohola. (Williams, S. 2015)
Pri morebitnih bodočih alkoholnih odvinsnikih je zloraba substanc (alkohola in droge) povezana z več kot dvakratnim povečanjem tveganja za fizično in spolno zlorabo otroka. Zloraba alkohola povzroča težave v komunikaciji, posledice so precenjevanje zaznane grožnje, podcenjevanje posledic pri agresiji in povečanje verjetnosti nasilja. Uporaba alkohola povzroča tudi, da se uporabnik izogiba oziroma zmanjšuje odgovornost pri posledicah nasilnega vedenja, saj ta dejanja pripisuje uporabi alkohola. Nasilje povzroča prizadetost duševnih struktur, kar pomeni, da žrtve pogosto zavračajo boleče spomine ter si pred občutki sramu in krivde postavijo oviro pred predelovanjem travmatičnih spominov (Oravecz, 2002).
Posledice alkoholizma pri otrocih
Posledice alkoholizma na otrocih se pojavijo že pred njihovim rojstvom, pozneje pa vplivajo na vsa razvojna področja ter na visok pojav različnih motenj. Otroci, katerih starši imajo težave z alkoholom, predstavljajo rizično skupino, ki je ogrožena z več dejavniki tveganja. Ti so predvsem vpliv psihotropne snovi na plod, genetika, zapleti, ki se lahko pojavijo pred in po porodu, socialna problematika ter problemi zgodnjega obdobja telesnega in duševnega razvoja (Oravecz, 2002).
Otroci so pogosteje tesnobni, depresivni, težave imajo z lastno vrednostjo, prav tako s komunikacijo, nizko ocenjujejo tudi svoje zmožnosti nadzora socialnega okolja. Želijo si veliko več podpore in odobravanja s strani odraslih ter imajo slabšo koncentracijo. Kažejo več prestopniškega vedenja, kar se kaže tudi v zlorabi drog in alkohola. Otroci alkoholikov kažejo še dve poznejši težavi: depresijo in alkoholizem. Poleg tega so prav tako pogosti visok nevroticizem, nizka samozavest in visok psihoticizem. Te lastnosti otrok alkoholikov pa naj bi korelirale tudi z depresivnimi osebami (Williams, S. 2015).
Woititz (1983) v svoji knjigi opisuje 13 lastnosti, ki jih imajo otroci alkoholikov. Za njih je značilno, da ugibajo o pravilnem oziroma normalnem vedenju, imajo težave s sledenjem projektom od začetka pa do konca ter lažejo tudi takrat, ko bi bilo lažje povedati resnico. Prav tako večkrat sodijo sebi, težko se resnično zabavajo in uživajo, sami sebe jemljejo zelo resno in imajo pogosteje težave z intimnimi razmerji, odnosi. Za njih je značilno, da pretiravajo, ko pride do sprememb, pri katerih nimajo nadzora/kontrole ter konstantno iščejo odobritev, potrditev, sprejemanje. Pogosto čutijo, da so drugačni od drugih ljudi. So ali zelo odgovorni ali pa zelo neodgovorni, zvesti pa so tudi takrat, ko imajo pred sabo dokaze, da zvestoba ni zaslužena. Prav tako so zelo impulzivni, ko se za nekaj odločijo, ne posvečajo veliko časa alternativnemu vedenju ali drugim možnostim. Impulzivnost pa vodi v zmedenost in izgubo nadzora (Woititz, 1983). Seveda pa se dopušča možnost, da ne gredo prav vsi tej poti ter, da so znaki pri vsakem posamezniku lahko drugačni.
Od psihopatoloških motenj so značilni predvsem emocionalni problemi, hiperaktivnost, vedenjska motenost v času mladostništva in zloraba alkohola pozneje, v odraslosti (Oravecz, 2002).
Raziskovalci so opredelili še 2 široka razreda psihopatoloških simptomov v otroštvu: motnje ponotranjenja (internalizirane motnje) in motnje pozunanjenja (eksternalizirane motnje). Motnje ponotranjanja zajemajo simptome, kot sta depresija in aksioznost, ki sta visoko izraženi pri otrocih alkoholikov. Motnje pozunanjenja pa zajemajo vedenja, za katera so značilna kršenja pravil, agresija, prerekanje, impulzivnost in nepazljivost, iskanje pozornosti in nasploh moteče vedenje. Prav tako je visok pojav psihiatričnih motenj, pogoste so fobije, agrofobije, generalizirane anksiozne motnja ter panične motnje (Velleman, R., & Templeton, L. 2007).
Zaključek
Pomembno je torej razumeti, raziskovati ter pomagati ljudem, ki imajo zaradi alkoholizma staršev težave v svojem življenju. Alkohol v družini povzroča le trpljenje, kaos in jemlje otroku možnost za normalni razvoj. Grobo rečeno je to zanemarjenje otroka in bi se tej tematiki moralo dajati malo več pozornosti in resnosti. V družini otrok, kjer je prisoten alkohol in ni nasilja, ima iste osnove kot v družinah otrok, kjer je vladalo nasilje. Alkohol je odvisnost, legalna odvisnost, ki je družbeno sprejeta, a osnovo ima enako kot vse ostale odvisnosti, vsa nasilja in disfunkcionalna vedenja in namreč v nepopolnem osebnem razvoju, konfliktnih občutjih, čustveno odsotnih ali preveč prisotnih starših ter slabi samozavesti. Alkohol prekrije občutja negotovosti, sramu, strahu, krivde in razočaranja. Ta dinamika se potem prenaša iz roda v rod (Čebašek-Travnik, Z. 1991).
Odrasel otrok alkoholika mora sam zgraditi svojo lastno vrednost, ki je bila v otroštvu poteptana, znotraj sebe mora odkriti kdo zares je in kaj želi v življenju početi. Sebi mora dati varnost, zaupanje in potrditev, da alkoholizem staršev ni njegova krivda in da ne rabi biti celo življenje v vlogi žrtve. Prečutiti mora občutja, ki niso bila dovoljena v primarni družini in se znebiti bremena, ki so mu jih naložili starši. Vse to se lahko zgodi v odnosu z izkušenim psihoterapevtom, počasi in z vztrajnostjo. Ljudje, ki razrešijo stare vzorce, postanejo veliko bolj sočutni, razumevajoči in živijo lepše, mirnejše življenje ter se znajo prebiti skozi izzive, predvsem pa postavljajo jasne meje drugim brez občutka krivde. Metode zdravljenja se med seboj prepletajo, vendar so še uspešnejše, če jih zraven spremlja psihoterapija. Psihoterapevtske tehnike kot so na primer vedenjsko-kognitivna, partnerska, družinska terapija, treningi sproščanja in trening veščin pomagajo pri razumevanju vzrokov odvisnosti, sprejemanju realnosti ter premagovanju stresa. Pot iz krempljev posledic alkoholizma ni lahka, je pa mogoča z odločitvijo, vztrajnostjo in predanostjo, predvsem pa z iskanjem odgovorov v globini človeške duševnosti.
Avtorica: Zala Puncer, študentka dodiplomskega študija Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana
Viri
Dr. Robert Oravecz- Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 11, 3, 95-107 (2002) © Društvo psihologov Slovenije 2002, ISSN 1318-187. Strokovni empirično-raziskovalni prispevek. (www.psihološka-obzorja.si).
Williams, S. (2015). What happens to children of alcoholic parents? (www.mentalhelp.net/articles/what-happens-to-children-of-alcoholic-parents/).
Horizons of Psychology, 11, 3, 95-107 (2002) © Drutvo psihologov Slovenije 2002, ISSN 1318-187 Strokovni empirično-raziskovalni prispevek.
Čebašek-Travnik, Z. (1991) Družinska terapija v procesu zdravljenja alkoholizma, Obzornik zdravstvene nege, 25(1/2), str. 11-15. (https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/1881)
Burke, S., Schmied, V., & Montrose, M. (2006). Parental Alcohol Misuse and the Impact on Childrer (http://www.community.nsw.gov.au/__data/assets/pdf_file/0009/321588/researchnotes_alcohol_misuse.pdf)
Mahato B, Ali A, Jahan M, Verma A N, Singh AR. Parent-child relationship in children of alcoholic
Walsh, C., MacMillan, H. L., & Jamieson, E. (2003). The relationship between parental substance abuse and child maltreatment: Findings from the Ontario Health Supplement. Child Abuse & Neglect, 27(12), 1409–1425. ( https://doi.org/10.1016/j.chiabu.2003.07.002).
Group Psychotherapy with Adult Children of Alcoholics: Treatment Techniques (Woititz 1983)
Velleman, R., & Templeton, L. (2007). Understanding and modifying the impact of parents substance misuse on children (https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/FEBA9CDEAE6EB5A0BFFDC20AE1AFD3FA/S1355514600003631a.pdf/understanding_and_modifying_the_impact_of_parents_substance_misuse_on_children.pdf)
Nasilje nad otroki : strokovne smernice za delo z otroki, ki doživljajo zanemarjanje in/ali nasilje / [avtorice Klavdija Aničić … [et al.] ; urednica Tjaša Hrovat]. – Ljubljana : Društvo za nenasilno komunikacijo, 2015 (https://www.drustvo-dnk.si/images/publikacije/2017-smernice_otroci.pdf).
Otroci alkoholikov, Milena Drakšič, UDK/UDC 613.814:159.922.7. Objavljeno: Zdrav Obzor 1992; 26: 323-327. 8 (www.obzornik.zbornica-zveza.si).
Woititz, Janet G. Adult children of alcoholics. Health Communications, Inc., 1983.
V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.
![[TabS10Series]02_Highlights_Anti_reflection_PC](https://www.student.si/wp-content/uploads/2024/11/TabS10Series02_Highlights_Anti_reflection_PC-218x150.webp "Popolno orodje za študente: Galaxy Tab S10 nadgradi študij in prosti čas")
