Program HICEE je predstavil študijo, ki osvetljuje ključne izzive in priporočila za spodbujanje naložb v zagonska podjetja v regiji Srednje in Vzhodne Evrope.
- Poljska in Češka sta se izkazali za najbolj obetavni državi za naložbe v zagonska podjetja v regiji v naslednjih treh letih, prehitevata celo Estonijo. Slovenija se medtem uvršča na sam rep lestvice.
- Več kot 80 % vlagateljev iz Zahodne Evrope že sodeluje z lokalnimi partnerji pri naložbah v regiji CEE, kar potrjuje vse večjo pomembnost regionalnega povezovanja.
- Pri odločanju o naložbah vlagatelji največjo težo namenjajo dostopu do kakovostnih poslovnih priložnosti, institucionalnemu zaupanju in usposobljenim talentom, pri čemer geografska lokacija igra manjšo vlogo.
Nova študija, ki jo je izvedla ekipa projekta Healthy Investment Central and Eastern Europe (HICEE), je opredelila ključne izzive in priložnosti pri razvoju naložbenih ekosistemov za inovacije na področju zdravstva v Srednji in Vzhodni Evropi. V raziskavi so bili zbrani odgovori različnih vlagateljev, vključno s skladi tveganega kapitala in poslovnimi angeli, pri čemer so bili najbolj zastopani vlagatelji iz Madžarske, Slovenije, Češke, Francije in Švedske.
Pobuda HICEE, ki jo vodi EIT Health, vodilna evropska mreža inovatorjev na področju zdravstva in del Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), si prizadeva odpraviti pereče ovire, ki preprečujejo rast zagonskih podjetij v regiji. Projektni konzorcij vključuje startup pospeševalnike in inkubatorje ter vlagatelje iz Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije ter inovacijska središča iz Belgije in Nizozemske.
„Srednja in Vzhodna Evropa kljub svojim potencialom ostaja premalo financirana na področju tveganega kapitala, zlasti na področju inovacij v zdravstvu,“ je dejala Célestin Garcelon, predstavnica organizacije EIT Health. „S projektom HICEE si aktivno prizadevamo premostiti to vrzel s krepitvijo pripravljenosti za naložbe, krepitvijo zaupanja vlagateljev in spodbujanjem ekosistema, ki podpira trajnostne inovacije. Prvi korak k temu je razumevanje izzivov in potreb vlagateljev – zato smo izvedli temeljito raziskavo, da bi ugotovili, kaj potrebujejo.“
Izzivi in investicijsko okolje v Srednji in Vzhodni Evropi
V preteklosti se je regija CEE soočala z več strukturnimi ovirami za inovacije, vključno z omejenim dostopom do financiranja, nerazvitimi zmogljivostmi za raziskave in razvoj ter pomanjkanjem podporne infrastrukture. Leta 2021 je regija predstavljala le 3,2 odstotka vseh evropskih naložb tveganega kapitala, pri čemer so novoustanovljena zdravstvena podjetja v regiji prejela povprečno 1,2 milijona evrov – le tretjino evropskega povprečja, ki znaša 3,8 milijona evrov.
V zadnjih letih so makroekonomski pritiski, naraščajoče obrestne mere in geopolitična negotovost še dodatno zmanjšali zaupanje vlagateljev. Po podatkih statistike zasebnega kapitala v Srednji in Vzhodni Evropi za leto 2023 so se naložbe zasebnega kapitala v regiji zmanjšale na 1,71 milijarde evrov, kar je 40 odstotkov manj kot prejšnje leto in 43 odstotkov pod petletnim povprečjem.
Naložbe so še vedno močno skoncentrirane na izbranih trgih. Češka je tako pritegnila kar 27 odstotkov vseh naložb zasebnega kapitala, sledijo ji Poljska s 26 odstotkov vseh naložb v Srednji in Vzhodni Evropi, Litva s 14 odstotki in Romunija z 8 odstotki. Te štiri države so skupaj predstavljale kar 75 odstotkov vseh naložb v CEE po vrednosti in 41 odstotkov podjetij, ki so leta 2023 prejela naložbe zasebnega kapitala. Medtem je Madžarska prejela 6,7 odstotka naložb glede na vrednost kapitala, vendar je imela največje število podjetij, ki so prejela sredstva zasebnega kapitala (115), kar predstavlja 23 odstotkov vseh sklenjenih poslov v Srednji in Vzhodni Evropi. Po finančnih kazalcih sta najbolj zaostali Slovaška in žal tudi Slovenija, saj sta pritegnili le 2,3 odstotka oziroma 0,76 odstotkov vseh naložb.
Med vsemi vlagatelji se pričakuje, da bo Poljska daleč najbolj dinamična naložbena destinacija v Srednji in Vzhodni Evropi, saj so jo štirje od petih vlagateljev označili za „obetavno“ za naložbe tveganega kapitala v prihodnjih treh letih.V primerjavi z drugimi državami v regiji je podobno optimistično mnenje izrazilo manj kot 45 odstotkov vlagateljev. Druga največja stopnja optimizma je bila na Češkem (43 %), sledila pa ji je Estonija (39 %). Slovenija in Romunija sta dosegli po 20 odstotkov, Madžarska in Litva pa le 14 odstotkov.
Ugotovitve razkrivajo močan trend sodelovanja med zahodnoevropskimi vlagatelji in lokalnimi partnerji v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Skoraj vsi zahodnoevropski vlagatelji, ki delujejo v Srednji in Vzhodni Evropi, so pri izvajanju svojih naložb vzpostavili partnerstva z lokalnimi akterji. Nasprotno pa je le 34 odstotkov subjektov s sedežem v Srednji in Vzhodni Evropi sklenilo partnerstva z zahodnoevropskimi vlagatelji. To neravnovesje lahko pomeni priložnost za vlagatelje iz Srednje in Vzhodne Evrope, da vzpostavijo močnejše vezi z zahodnoevropskimi partnerji ter tako v regijo prinesejo več kapitala in strokovnega znanja.
Ovire za naložbe: pomanjkanje sredstev v zgodnji fazi in nezaupanje vlagateljev
Ena od najpomembnejših težav, ki vplivajo na novoustanovljena zdravstvena podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi, je pomanjkanje tveganega kapitala v zgodnjih fazah. Številna podjetja si težko zagotovijo sredstva, potrebna za razvoj izdelkov in vstop na trg, kar omejuje njihovo sposobnost širjenja. V regiji obstaja tudi vrzel v znanju, saj številni podjetniki nimajo dovolj strokovnega znanja za učinkovito pridobivanje sredstev. Posledično so nekatere priložnosti zamujene zaradi nepoznavanja naložbenih postopkov.
Druga velika ovira je zaupanje vlagateljev. Po mnenju strokovnjaka iz panoge, navedenega v študiji, še vedno velja prepričanje, da „Srednja in Vzhodna Evropa še vedno velja za pastorko Evrope“, zaradi česar vlagatelji oklevajo pri čezmejnem financiranju. Medtem, ko 49 odstotkov vlagateljev meni, da se naložbeni potencial v Srednji in Vzhodni Evropi povečuje, pa jih le 25 odstotkov meni, da je le-ta enak kot v Zahodni Evropi. Kot je bilo pričakovati, imajo vlagatelji iz srednje in vzhodne Evrope bolj optimistične poglede kot njihovi zahodni kolegi, saj menijo, da je potencial regije večji.
Vlagatelji izpostavljajo več ovir za naložbe v Srednji in Vzhodni Evropi, pri čemer kot največji izziv navajajo kakovost in dostopnost poslovnih priložnosti (92 % vprašanih meni, da je to vsaj zmeren izziv), sledijo težave pri zagotavljanju nadaljnjega financiranja (80 %), institucionalno zaupanje, zapletenost pravnega sistema in zaskrbljenost zaradi politične stabilnosti (64 %). Po drugi strani pa so geografska oddaljenost, nihanje valut in naraščajoče obrestne mere veljali za manjše ovire. Namesto tega vlagatelji poudarjajo pomen dostopa do visokokakovostnih poslovnih priložnosti, usposobljenega kadrav in močnega institucionalnega zaupanja za povečanje zaupanja v naložbe.
Rešitev: kako lahko HICEE poveže podjetnike iz srednje in vzhodne Evrope s kapitalom
Pobuda HICEE je zasnovana za premagovanje teh izzivov s krepitvijo zmogljivosti za prenos tehnologije, povezovanjem vlagateljev z novoustanovljenimi podjetji ter zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore zdravstvenim startupom v zgodnjih fazah. Hkrati omogoča več čezmejnih naložbenih priložnosti.
Mreženjski dogodki in dostop do financiranja ostajajo ključne prioritete vlagateljev. EIT Health in njegovi partnerji s programom HICEE aktivno gradijo spodbudno okolje za naložbe, ki pospešuje inovacije in spodbuja gospodarsko rast.
„Da bi resnično izkoristili potencial srednje in vzhodne Evrope, moramo vzpostaviti močnejše povezave med zagonskimi podjetji in vlagatelji,“ je dodala Joanna Zielińska, Project Manager v Ljubljanski Univerzitetni Inkubator , konzorcijski partner v Sloveniji . “Z izboljšanjem pripravljenosti za naložbe, povečanjem pretoka poslov in spodbujanjem institucionalnega zaupanja program HICEE postavlja temelje za konkurenčnejši in bolj dinamičen ekosistem inovacij v zdravstvu v regiji.“
