»Slutnje so nenadna prepustitev duše vesoljnemu toku življenja, v katerem se povezujejo vse zgodbe vseh ljudi, in kjer izvemo vse, zakaj vse je zapisano.«
Paulo Coelho
Ko se soočamo s težavami v duševnem zdravju, je prositi za pomoč lahko zelo dolg in naporen proces, v katerem se borimo z lastnimi čustvi in mislimi. Če se v prihajajočih mesecih nameravate vključiti v psihoterapijo ali ste tik pred tem, da poiščete psihoterapevta, naj vam najprej čestitam za zbran pogum in moč! Obenem pa se zavedam, da vam morda nekaj negotovosti vzbuja vprašanje, kako izbrati »ta pravega« terapevta.
Izbira terapevtke ali terapevta je velika in pomembna odločitev, saj je delo s strokovnjakom, ki je pravi za vas, pomembno za vašo osebnostno rast. Ko razumete, kateri dejavniki vplivajo na uspešno psihoterapijo in veste, kaj iščete, je izbira psihoterapevta produktiven prvi korak na poti do boljšega duševnega zdravja.
Kdo so psihoterapevti?
Psihoterapevti so strokovnjaki na področju duševnega zdravja, ki vam pomagajo razviti zavedanje in vpogled v moteče misli, čustva in vedenja, poleg tega vam pomagajo tudi pri obvladovanju stresa in težav v odnosih ter na številnih drugih področjih vašega življenja (Wampold, 2019). Pretehtana izbira psihoterapevta vam pomaga, da kar najbolje izkoristite svoj čas v terapiji. Pomembno je izbrati psihoterapevta, ki je kompetenten na področju duševnega zdravja in ima učinkovite medosebne veščine, ki prispevajo h klientovemu občutku varnosti in zaupanja v napredek (American Psychological Association, 2019).
Psihoterapevt ni prijatelj, ki posluša vaše težave in vam svetuje, temveč informiran strokovnjak, ki vam bo pomagal prepoznati in spremeniti nefunkcionalne vzorce in problematično vedenje, hkrati pa vas bo sprejel takšnega, kot ste (Shpancer, 2016). Dober psihoterapevt vas podpira v raziskovanju samega sebe, ne da bi vas pri tem obsojal zaradi vaših težav.
Kaj je dobro upoštevati pri izbiri psihoterapevta?
Ko se odločate za psihoterapevta, obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na iskanje najbolj primernega psihoterapevta za vas, vključno s psihoterapevtovo osebnostjo, z njegovo izobrazbo ter ceno terapevtskih srečanj.
Fizične lastnosti psihoterapevta
Pri izbiri psihoterapevta imajo skoraj vsi ljudje instinktivno predstavo o spolu in starosti psihoterapevta, s katerim bi najraje sodelovali. To je naravno in popolnoma v redu je, če svoji intuiciji sledite. Morda čutite, da bi se lahko najbolje povezali s starejšo žensko. Ali pa morda čutite, da bi se počutili najbolj udobno v odnosu z osebo vaših let. V redu je tudi, če še nimate predstave psihoterapevta, s katerim želite sodelovati. V tem primeru se lahko prepustite raziskovanju psihoterapevtovih drugih področij, ki so prav tako odločilni dejavniki pri izbiri terapevta, ki vam najbolj ustreza.
Psihoterapevtova izobrazba
Na področju duševnega zdravja obstaja veliko vrst strokovnjakov, ki imajo različne ravni izobrazbe in diplome s področja psihoterapije. Psihoterapevti so osebe, ki so po končanem primarnem študiju opravili izobraževanje iz psihoterapije ali imajo zaključeno fakultetno izobraževanje iz psihoterapije. Psihoterapevti, ki so opravili kvalitetna izobraževanja, so pridobili certifikat EAP, kar pomeni, da je izobraževanje odobrila Evropska zveza za psihoterapijo (angl. European Association for Psychotherapy). Psihoterapevtske storitve opravljajo tudi specializanti psihoterapije pod supervizijo – to so študentje, ki so v zaključevanju procesa izobraževanja in morajo za pridobitev certifikata EAP opraviti več sto ur dela s klienti pod supervizijo izkušenega psihoterapevta in supervizorja. Psihoterapevti so lahko tudi osebe, ki so opravile fakultetno izobraževanje iz zakonske in družinske terapije ter (klinični) psihologi in psihiatri, ki so se dodatno izobrazili iz psihoterapevtskega pristopa na Medicinski fakulteti.
Psihoterapevti se lahko izobrazijo iz enega ali več psihoterapevtskih pristopov, ki temeljijo na psihoterapevtski paradigmi. Slednja je širok teoretski okvir z edinstveno poklicno, politično in filozofsko podlago (Rocco Cottone, 2007; Warren in Rocco Cottone, 2015). Glede na paradigmo, na kateri psihoterapevtski pristopi temeljijo, klasificiramo pet skupin psihoterapevtskih pristopov: (1) psihoanalizo, psihoanalitično in psihodinamsko psihoterapijo, (2) vedenjsko in kognitivno terapijo, (3) eksistencialno in humanistično psihoterapijo, (4) sistemsko psihoterapijo in (5) integrativno psihoterapijo (Žvelc, 2011).
Vsak terapevtski pristop je lahko učinkovit. Študije so namreč pokazale, da ima terapevtova teoretična usmerjenost zelo majhen vpliv na uspešen terapevtski izid, ne glede na klientove težave v duševnem zdravju (Baardseth in dr., 2013; Cuijpers in dr., 2013; Imel in dr., 2008; Kivlighan in dr., 2015; Luborsky in dr., 2002; Wampold in dr., 1997).
Logistika in finance
Pomembna odločilna faktorja pri izbiri psihoterapevta sta lahko tudi način izvajanja psihoterapije (v živo, preko spleta ali hibridno) ter cena terapevtskih srečanj.
Glede na pretekle študije se zaupen in varen terapevtski odnos med klientom in psihoterapevtom vzpostavi tako na terapevtskih srečanjih, ki potekajo v živo, kot na srečanjih, ki potekajo preko spleta (Dowling in Rickwood, 2014; Thompson, 2016). Izberete torej lahko način izvajanja psihoterapije, ki vam trenutno najbolj ustreza.
V kolikor vam psihoterapevtska obravnava predstavlja prevelik finančni zalogaj, vedite, da obstaja veliko zasebnih praks in ambulant, ki vam ponujajo plačilo srečanj po nižji ceni, glede na vaše finančne zmožnosti.
Osebno ujemanje
Od vseh dejavnikov pri izbiri psihoterapevta je zelo pomembno, da izberete psihoterapevta, s katerim se ujamete in povežete. Študija iz leta 2008 kaže, da so skupni dejavniki psihoterapevta in klienta ključnega pomena za uspešno psihoterapijo (Imel in Wampold, 2008). Mednje spada tudi terapevtski odnos, ki je v raziskavi iz leta 2002 najbolj stabilno napovedal uspešen terapevtski izid (Norcross, 2002 v Hill in Knox, 2009).
Pozitivna delovna zveza in podporen terapevtski odnos temeljita na več dejavnikih, kot so:
● zaupanje: psihoterapevtu zaupate dovolj, da lahko spregovorite o svojih čustvih, občutkih, mislih in vedenju (Wampold, 2015),
● skladnost: čutite, da je psihoterapevt pošten, pristen in avtentičen (Rogers, 1951),
● empatija: psihoterapevt se zmore identificirati z vašim čustvenim stanjem, tako da sprejme vašo perspektivo (Bordin, 1979; Rogers, 1951; Wampold, 2015),
● brezpogojno sprejemanje in upoštevanje: psihoterapevt vas ceni in verjame v vašo sposobnost razvoja, rasti in napredovanja (Rogers, 1951) in
● strinjanje glede terapevtskih ciljev in nalog: s psihoterapevtom raziskujete vaše cilje in manjše korake, ki vam omogočajo uresničevanje teh ciljev ter jih sooblikujete (Bordin, 1979).
Uvodno srečanje
Prvo srečanje s psihoterapevtom je priložnost, da ugotovite, ali je izbrani psihoterapevt nekdo, s katerim se počutite udobno. Odnos med vami in vašim psihoterapevtom se začne razvijati takoj, kljub temu pa je naravno, da se na prvih nekaj srečanjih počutite še nekoliko zadržani. Bodite pozorni na to, ali vas psihoterapevt toplo sprejme in pomiri. Je to nekdo, ki bi mu lahko zaupali svoje najgloblje občutke in misli? Pozorni ste lahko na naslednje vidike varnega in zaupnega terapevtskega odnosa:
● na srečanju psihoterapvt odpre pogovor o zaupnosti, da boste lahko vedeli, kaj bo psihoterapevt zadržal zase in v katerih primerih lahko vaše podatke deli z drugimi,
● občutek imate, da se je s psihoterapevtom enostavno pogovarjati,
● psihoterapevt vam verbalno in neverbalno (s kretnjami, z izrazi, držo in s tonom glasu) daje vedeti, da vas ne obsoja, temveč je odprt za vaše izkušnje,
● psihoterapevt je prijazen, vendar v odnosu z vami ne išče prijateljstva,
● imate občutek, da sta si s psihoterapevtom enakovredna in sodelujeta kot ekipa.
Terapevtski odnos in občutek napredovanja sta del procesa, kar pomeni, da se oblikujeta čez čas. Na prvem srečanju je predvsem pomembno, da vam psihoterapevt do konca srečanja pomaga vzbuditi (za)upanje v terapevtski proces (Krauss Whitbourne, 2011).
Evalvacija srečanj
Če se odločite, da boste srečanja pri psihoterapevtu nadaljevali, po mesecu dni preverite, kako se počutite v odnosu z vašim psihoterapevtom in kakšne spremembe lahko zaznate pri sebi: Se počutim bolj opolnomočen? Se začenjam počutiti ali vesti drugače? Drugače razmišljam? Sem že ugotovil, kakšne majhne spremembe želim uvesti v svoje življenje? Menim, da imam dober odnos s psihoterapevtom?
Odgovori na ta vprašanja lahko pripomorejo k vaši odločitvi, da nadaljujete srečanja s tem psihoterapevtom ali poiščete drugega, bolj primernega za vas. Če menite, da lahko psihoterapevtu zaupate in da ste globoko slišani, ste verjetno na pravem mestu. Če pri svojemu psihoterapevtu opažate spodnje lastnosti, pa je morda čas, da se odločite za prekinitev terapevtskega procesa:
● psihoterapevt veliko govori o sebi,
● obravnava vas kot prijatelja in ne kot klienta,
● daje vam nasvete (kaj morate narediti in kaj ne smete),
● na srečanjih vam ne namenja dovolj pozornosti,
● ne zagotavlja vam povratnih informacij.
Psihoterapevti, ki želijo klientom zagotavljati čim bolj smiselna srečanja, tudi sami spodbujajo evalvacijo srečanj v zaključnih refleksijah, ustno ali z uporabo različnih evalvacijskih vprašalnikov.
Izbira pravega psihoterapevta je pomembna osebna odločitev na poti vaše osebnostne rasti. Vključuje izbiro strokovnjaka za duševno zdravje, ki vam bo pomagal premagati vaše edinstvene ovire in vas spodbujal pri postavljanju in doseganju smiselnih ciljev. Možno je, da boste potrebovali kar nekaj časa, da raziščete vse možne psihoterapevte, s katerimi bi se lahko ujeli. Morda boste večkrat izkusili uvodno srečanje z različni psihoterapevti ali se celo večkrat srečali z istim psihoterapevtom ter nato prekinili nadaljnjo sodelovanje, saj vam oseba ne bo ustrezala. Kljub temu, da je pot morda daljša, kot ste pričakovali, ne obupajte. Izbira psihoterapevta, ki je pravi za vas, je vredna truda.
Literatura
American Psychological Association (17 oktober, 2019). How to Choose a Psychotherapist. https://www.apa.org/topics/psychotherapy/choose-therapist
Baardseth, T. P., Goldberg, S. B., Pace, B. T., Wislocki, A. P., Frost, N. D., Siddiqui, J. R., Lindemann, A. M., Kivlighan, D. M., Laska, K. M., Del Re, A. C., Minami, T. in Wampold, B. E. (2013). Cognitive-Behavioral Therapy Versus Other Therapies: Redux. Clinical Psychology Review, 33(3), 395 – 405. https://doi.org/10.1016/j.cpr.2013.01.004
Bordin, E. S. (1979). The Generalizability of the Psychoanalytic Concept of the Working Alliance. Psychotherapy: Theory, Research & Practice, 16(3), 252 – 260. https://doi.org/10.1037/h0085885
Cuijpers, P., Berking, M., Andersson, G., Quigley, L., Kleiboer, A. in Dobson, K. S. (2013). A Meta-Analysis of Cognitive-Behavioural Therapy for Adult Depression, Alone and In Comparison With Other Treatments. Canadian Journal of Psychiatry, 58(7), 376 – 385. https://doi.org/10.1177/070674371305800702
Dowling, M. in Rickwood, D. (2014). Investigating Individual Online Synchronous Chat Counselling Processes and Treatment Outcomes for Young People. Advances in Mental Health, 12(3), 216 – 224. https://doi.org/10.1080/18374905.2014.11081899
Hill, E. C. in Knox, S. (2009). Processing the Therapeutic Relationship. Psychotherapy Research, 19(1), 13 – 29. https://doi.org/10.1080/10503300802621206
Imel, Z. E. in Wampold, B. E. (2008). The Importance of Treatment and the Science of Common Factors in Psychotherapy. V S. D. Brown in R. W. Lent (ur.). Handbook of Counseling Psychology (249 – 266). New Jersey: John Wiley & Sons, Inc.
Imel, Z. E., Wampold, B. E., Miller, S. D. in Fleming, R. R. (2008). Distinctions Without a Difference: Direct Comparisons of Psychotherapies for Alcohol Use Disorders. Psychology of Addictive Behaviors, 22(4), 533 – 543. https://doi.org/10.1037/a0013171
Kivlighan, D. M., Goldberg, S. B., Abbas, M., Pace, B. T., Yulish, N. E., Thomas, J. G., Cullen, M. M., Flückiger, C. in Wampold, B. E. (2015). The Enduring Effects of Psychodynamic Treatments Vis-à-Vis Alternative Treatments: A Multilevel Longitudinal Meta-Analysis. Clinical Psychology Review, 40, 1–14. https://doi.org/10.1016/j.cpr.2015.05.003
Krauss Whitbourne, S. (8 august, 2011). 13 Qualities to Look for in an Effective Psychotherapist. https://www.psychologytoday.com/us/blog/fulfillment-any-age/201108/13-qualities-look-in-effective-psychotherapist
Luborsky, L., Rosenthal, R., Diguer, L., Andrusyna, T. P., Berman, J. S., Levitt, J. T., Seligman, D. A. in Krause, E. D. (2002). The Dodo Bird Verdict is Alive and Well – Mostly. Clinical Psychology: Science and Practice, 9(1), 2 – 12. https://doi.org/10.1093/clipsy.9.1.2
Rocco Cottone, R. (2007). Paradigms of Counseling and Psychotherapy, Revisited: Is Social Constructivism a Paradigm? Journal of Mental Health Counseling, 29(3), 189 – 203. https://doi.org/10.17744/MEHC.29.3.2125224257006473
Rogers, C. R. (1951). Client-Centered Therapy; Its Current Practice, Implications, and Theory. Boston: Houghton Mifflin.
Shpancer, N. (4 marec, 2016). 10 Ways to Spot a Good Therapist. https://www.psychologytoday.com/us/blog/insight-therapy/201603/10-ways-spot-good-therapist
Thompson, R.B. (2016). Psychology at a Distance: Examining the Efficacy of Online Therapy. Diplomska naloga. Portland: Portland State University.
Wampold, B. E. (2015). How Important are the Common Factors in Psychotherapy? An Update. World Psychiatry, 14(3), 270 – 277. https://doi.org/10.1002/wps.20238
Wampold, B. E. (2019). The Basics of Psychotherapy: An Introduction to Theory and Practice. Washington, D.C.: American Psychological Association.
Wampold, B. E., Mondin, G. W., Moody, M., Stich, F., Benson, K. in Ahn, H. (1997). A Meta-Analysis of Outcome Studies Comparing Bona Fide Psychotherapies: Empiricially, “All Must Have Prizes.” Psychological Bulletin, 122(3), 203 – 215. https://doi.org/10.1037/0033-2909.122.3.203
Warren, J. M. in Rocco Cottone, R. (2015). Detrimental Association: An Epistemological
Connection of Dysfunction Within and Across Paradigms. Journal of Mental Health Counseling, 37(2), 138 – 151. https://doi.org/10.17744/mehc.37.2.06676pm074602838
Žvelc, M. (2011). Kaj je psihoterapija. V M. Žvelc, M. Možina in J. Bohak (ur.),
Psihoterapija (1 – 10). Ljubljana: IPSA – Inštitut za integrativno psihoterapijo in svetovanje.
V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.
