Če pobiranje smeti ni učinkovito, potem so vse druge lastnosti robotskega sesalca drugotnega pomena. Idealno bi zato bilo, da bi jih primerjali na podlagi ene same lastnosti oziroma meritve. Učinkovitosti sesanja. Ker pa ta ni eksaktna fizikalna mera, se moramo sprijazniti z drugimi in na podlagi le teh oceniti, kako se bo vse bolj priljubljeni domači pomočnik znašel v različnih razmerah.
Žal nam pri tem izdelovalci prav veliko ne pomagajo, kajti ponujajo nam lastnosti, zaradi katerih njihovi izdelki zasijejo v lepši luči. Toda z razumevanjem delovanja vakuumskega sesalnika lahko sami ocenimo, kaj od tega ima večji in kaj manjši vpliv. Poleg odlične navigacije, o kateri smo že pisali, je naslednji pogoj učinkovit mehanizem pobiranja smeti. Kot običajno, so tudi v tem roboti razlikujejo.
Podobni in hkrati različni v sestavi mehanizma
Mehanizem za pobiranje smeti v glavnem sestavljajo krtača ali krtači, tlom prilagodljivo ustje, filtrirni sistem in motor z ventilatorjem. Upoštevati moramo vse, kajti zgolj ena od lastnosti, kot je pretok zraka oziroma sesalna moč kot posledica moči motorja in hitrosti vrtenja ventilatorja, ne pove cele zgodbe. Na primer: še tako močen podtlak ne bo odstranil nekaterih smeti iz vlaken preproge, medtem ko jih bosta dve nasproti vrteči krtači zlahka potisnili v koš. Ker je krtača (ali krtači) pomemben del mehanizma, izdelovalci največ trudu posvečajo njej. Iz kakšnih materialov je, kako je oblikovana in nenazadnje, kako preprosto jo je čistiti. Robotski sesalniki Xiaomija in drugih kitajskih izdelovalcev imajo eno samo krtačo. Posebneži so roboti ameriškega Irobota. Imajo namreč dve. Vrtita se v nasprotnih smereh, zato smeti pod sabo razrahljata in dvigneta, da ju podtlak vakuumskega motorja lažje posesa v košek. Tu pride do izraza okvir z vpetjem krtač, ki predstavlja ustje sesalnika, saj se mora premikati gor in dol, da se ves čas dotikajo tal, ne glede na različne nivoje. Na primer, ko robot zapelje s preproge.
Ne glede na število krtač je učinkovitost sesanja povezana z njihovim rednim čiščenjem. Kaj hitro nam namreč postane jasno, da vanjo zapletene stvari preprečijo, da bi delovala, kot mora. Odstranjevanje »navlake« zna biti utrudljivo. Sploh iz krtač s ščetinami, iz katerih smeti in zavitega ni mogoče odstraniti brez škarjic in posebnega glavnika, največkrat ga dobite zraven robota, za česanje ščetin. V prednosti so spet novejše Irobotove Roombe z dvema gumijastima krtačama, iz katerih je tujke izredno preprosto odstraniti. Vrvica se na primer zaradi posebne oblike in vpetja navije v notranjosti krtače, zato klopčič preprosto pade ven, ko se lotimo čiščenja. To je zamudnejše pri robotih omenjenega kitajskega izdelovalca, kot tudi pri starejših Roombah z eno krtačo iz gume in drugo s ščetinami.
Pomen pretoka zraka
Naslednji pomemben podatek je sesalna moč oziroma podtlak (merimo ga v kPa), s katerimi se radi ponašajo nekateri izdelovalci. Vakuum, ki ga ustvarita motor in nanj povezan ventilator, je vsekakor odvisen od moči. Tu nastopi težava oziroma iskanje primernega kompromisa med močjo motorja in življenjsko dobo baterije. Ne koristi nam robot z veliko sesalno močjo, če bo deloval deset minut in potem moral polniti baterije in prav tako ne robot, ki dela ure in ure, a posesa bolj malo, kjer je sesalna moč nizka. A ni vse odvisno le od moči. Na pretok zraka skozi mehanizem vplivajo filtri. Ti so namreč zadolženi, da čim več delcev ostane v košku in naj bi čim manj vplivali na sesalno moč. Zopet »želji«, ki se nahajata na nasprotnih bregovih. Gostejši filtri zadržijo več manjših delcev, tisi z oznako HEPA najmanj 99,95 % delcev s premerom 0,3 μm, toda zato bolj vplivajo na pretok in posledično znižajo sesalno moč. Redkejši filtri imajo na moč manjši vpliv, toda hkrati v prostor vrnejo več prahu. Čeprav morda vrnjenega prahu ne vidimo, vsaj ne takoj, je jasno, da je učinkovitost čiščenja nižja.
Tudi v primeru filtrov je njihovo čiščenje in redna menjava izredno pomembna za ohranjanje učinkovitosti čiščenja. Košek za smeti je priporočljivo prazniti po vsakem čiščenju in takrat je treba prah in druge večje delce odstraniti iz reber filtra. S tem, da vanj pihamo, ga tresemo ali posesamo z običajnim sesalnikom. Nekateri filtri so pralni, toda to ni najboljši pristop iz več razlogov. Pod vodnim curkom se lahko delce prahu, namesto da bi jih sprali, prodrejo globlje v strukturo filtra, če je filter pri naslednji uporabi moker, se bo prah na njem sprijel in takšni filtri največkrat ne dosegajo visokih standardov glede neprepustnosti za majhne delce.
Pomen praznjenja koška in polnjenja baterij
Ker je učinkovitost sesanja posredno odvisna od življenjske dobe baterije, so največkrat učinkovitejši sesalniki sposobni po potrebi vrnitve na polnilno postajo in nadaljevanja dela, ko je baterija spet polna. Zadnje čase so takšni že skoraj vsi novejši roboti. Podobno priročna je polnilna postaja, sposobna samodejnega praznjenja koška za smeti na robotu. Takšna skriva v sebi močan vakuumski sesalnik, ki v vrečko ne posesa zgolj zbranih smeti, temveč obenem očisti tudi filter. Boljše in predvsem pogostejše, kot bi ga sami.
Popolnega robotskega sesalnika še ni. Toda če bi bil, potem bi imel zmogljiv motor, zatesnjen mehanizem za čim manjšo izgubo pritiska, krtači, ki ustvarita optimalno hitrost zraka okoli prašnih delcev in filtrirani sistem, ki zadrži vse smeti, medtem ko ne vpliva na pretok zraka. Zaradi nasprotnih zahtev kajpada to ni mogoče, zato izdelovalci iščejo kompromise in so pri tem različno uspešni.
