Suha krajna je dežela, za katero smo že vsi slišali, pa o njej ne znamo (še) veliko povedati. Je pokrajina, katere geografskih meja niti ne znamo povsem natančno opredeliti. Vsi pa poznamo koga ali pa smo slišali zanj, ki mu ljudje pravijo “kranjčan”, saj prihaja iz “krajine”, ki je lokalna okrajšava za Suho krajino. Sicer pa ta tipična kraška pokrajina preseka občinske meje kar sedmih občin, med drugimi Ivančne Gorice, Trebnjega, Dolenjskih Toplic in Kočevja. Preseneča predvsem z dvolično naravo, saj je suha in hkrati mokra ter svojo edinstveno kulturno dediščino.
Suha krajina se začne tam nekje pri Jurčičevi Muljavi, potem jo določa širši levi in desni breg reke Krke od izvira do kraja Soteska v občini Dolenjske Toplice. Krka je ena redkih in omembe vrednih površinskih voda v Suhi krajini. Velika večina padavinske vode hitro ponikne skozi porozno kraško pokrajino v podzemlje in napaja Krko prek podvodnih ali nadzemnih izvirov. Suha krajina namreč že v svojem imenu ponazarja svojo suho kraško naravo.
Na tem mestu bi vam predlagali, da si morda Suho krajino enkrat ogledate tudi iz mokre strani. S potovanjem po reki s čolni od izvira do Hudičevega turna v Soteski, ki si ga lahko razdelite v večdnevne etape, boste videli, otipali, občudovali in doživeli od malih do večdesetmetrskih sistemov naravnih lehnjakovih pragov različnih višin. Ob tistih največjih boste lahko občudovali številne mline in žage, naselja na obeh straneh reke pa povezujejo številni mostovi. Koliko jih je, še nismo uspeli prešteti, vemo pa, da so med vasjo Prapreče pri Žužemberku in zaselkom Podgozd pri Dvoru kar štirje dih jemajoči sistemi lehnjakovih pragov na Krki, ki so menda tudi zelo fotogenični oziroma po novodobno, zelo instagramabilni in tiktokabilni. Ko jih boste obiskali, nam v svojih objavah s ključnikom #visitsuhakrajina ali #suhakrajina sporočite, kateri izmed vseh štirih vam je najlepši.
Zgoraj smo vas na kratko povabili na najbolj mokro stran Suhe krajine. Na spletni strani visitsuhakrajina.si imate možnost pred načrtovanim obiskom krajev ob dolini Krke preveriti še številne druge znamenitosti na tisti bolj suhi strani te pokrajine. Opozorili bi vas radi na posebnosti, kot je recimo kapela sv. Jožefa v obliki štiriperesne deteljice, pa na trojno hišico na drevesih na Loki pod Žužemberškim gradom, pa na cerkvico Svetega Miklavža, ki je zelo močno povezana z avtorjem prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku Primožem Trubarjem in znamenitim slikarjem Janezom Ljubljanskim. Vsem rekreativnim pohodnikom priporočamo obisk in vzpon na razgledni stolp svetega Petra pa ogled Hinjskega trojega jezera, in vsaj 250 let starih lip na Brezovi Rebri. Če boste dovolj radovedni, vam bodo domačini zaupali tudi tiste manj znane zgodbe. Tudi o tem, kaj zanimivega so Mongoli “pustili” v teh krajih, pokazali vam bodo rojstno hišo prve slovenske Holywoodske igralke in morda še pomen zanimivega kamnitega osamelca z imenom Baba ter zgodbo o leteči trdnjavi, bombniku B-17, ki je “pristal” na poti iz avstrijskega Gradca v vasi Gradenc pri Žužemberku. Na popotovanje po Suhi krajini se lahko podate tudi s kolesom po Rimski poti od Ivančne Gorice do Dvora, katere trasa poteka daleč od najbolj prometnih cest.
Za boljšo orientacijo lahko v roke vzamete tudi novi turistični zemljevid Suhe krajine, ki vas bo pomagal pripeljati do 21 znamenitosti Suhe krajine, na njem boste lahko prebrali tudi pomen in izvor o najbolj nenavadnih imenih suhokranjskih vasi in se seznanili z ozadjem tragičnega zgodovinskega dogodka, ki ga opisuje pesnitev Ropot v Žužemberku, ki jo je zapisal stiški menih Janez Faitan.
Če se boste Suhe krajine lotili brez turističnega vodnika, naj vam namignemo, da so številne znamenitosti Suhe krajine opremljene z možnostjo, da si sami predvajate avdio vodič z vsebino, ki ni objavljena in zapisana nikjer drugje. Vašim prijateljem iz drugih dežel boste lahko zavrteli avdio vodiče v angleškem jeziku, za vaše najmlajše pa so na voljo še posebne, otroške različice vodičev, ki jih je prav zanje spesnil suhokranjski škrat Suhec.
Če smo že omenili vodo, moramo omeniti tudi grad. Tako kot v enem od najbolj znanih turističnih krajev v Sloveniji sta tudi v Žužemberku zelo povezana voda in grad. Tudi po gradu se lahko sprehodite sami ali v družbi in se s pomočjo avdio vodičev seznanite z bogato zgodovino gradu. Želeli bi vas opozoriti tudi na novo interaktivno grajsko pustolovščino o čarobnici Mici, katere zgodba je postavljena v davno leto 1639. Naj vam zaupamo, da je v neposredni bližini gradu hrib, imenovan Klek. In tudi na žužemberškem Kleku naj bi se, podobno kot na drugih Klekih, redno zbirale čarovnice. In na teh svojih srečanjih so iz zlobe ali nevoščljivosti rade ušpičile tudi kakšno coprniško. In to predvsem v škodo bogaboječih prebivalcev Žužemberka, saj naj bi jim njihove čarovnije povzročale veliko škode in gorja. O tem, kako so čarovnice s Kleka povezane s čarobnico Mico, pa izveste v igri sami.
In še to. Turistična destinacija Suha krajina nastaja v okviru LAS operacije z naslovom Razišči, okusi in doživi Suho krajino skozi interaktivno, povezano in osebno izkušnjo naravne in kulturne dediščine (SKIN).
Vas zanima, kako vzpostaviti trajno in dobičkonosno komunikacijo s ključnimi ciljnimi skupinami, ki so pomembne za uspešno poslovanje podjetja in njegovo pozitivno podobo v javnosti? Lahko vam pomagamo pri načrtovanju in izvedbi učinkovitih marketinških in pr projektih.
