Naša varna starost je rezultat preteklih odločitev in možnosti, zato je pomembno, da o upokojitvi razmišljamo pravočasno. Pokojnina je namreč odvisna od višine plačanih prispevkov in dopolnjene pokojninske dobe. Poznamo elemente pokojninskega sistema v Sloveniji? Poznamo dejavnike, ki prispevajo k nastanku pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s projektom Moje delo.Moja pokojnina naslavlja problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, predvsem pa želi ozaveščati o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost.
Kako dobro poznamo pokojninski sistem v Sloveniji?
Da lahko razumemo, kako naše odločitve in možnosti vplivajo na pokojnino, moramo poznati elemente slovenskega pokojninskega sistema. Ta je enoten in obvezen za vse zaposlene, ki ustvarjajo dohodek iz zaposlitve ali druge pridobitne dejavnosti, v določenih primerih pa se lahko vanj prostovoljno vključijo tudi neaktivne osebe. Zavarovanje nam zagotavlja dohodke takrat, ko si jih sami zaradi starosti ali invalidnosti ne moremo zagotavljati ali pa imamo za to zmanjšane zmožnosti. Obvezno zavarovanje je urejeno kot pretočni sistem, to pomeni, da zaposlene generacije vplačujejo prispevke, ki se porabijo za tekoče izpačilo pravic upokojene generacije. Shema obveznega zavarovanja vključuje pravico do pokojnine, pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti ter pravici do letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.
Če smo vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujemo prispevek od plače oziroma dohodka. V obvezno zavarovanje smo vključeni tudi v nekaterih primerih, ko ne opravljamo dela: smo brezposelni in prejemamo nadomestilo ali če nam zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev, če prejemamo starševsko nadomestilo, starševski dodatek, če prejemamo bolniško nadomestilo po prenehanju delovnega razmerja itd. Posebna oblika zavarovanja je obvezno poklicno zavarovanje, v katerega smo vključeni zavarovanci in zavarovanke, ki opravljamo posebno težka in zdravju škodljiva dela ter tisti, ki opravljamo dela, ki jih po določeni starosti ni več možno uspešno opravljati. Vključimo se lahko tudi v dodatno pokojninsko zavarovanje, ki predstavlja temeljno obliko varčevanja za starost in jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Denarna sredstva, ki jih vplačujemo sami ali nam jih vplačuje delodajalec, se zbirajo na naših osebnih računih. Svoje poznavanje pokojninskega sistema lahko preverite v kvizu na spletni strani mojedelo-mojapokojnina.si/pokojninski-sistem.
Koliko prispevamo za zavarovanje?
Za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsak mesec plačujemo prispevek od mesečne osnove, ki je izračunana na podlagi naše plače oziroma dohodka. Prispevek zavarovanke ali zavarovanca je 15,5 % od osnove, prispevek delodajalca 8,85 % od osnove, skupaj 24,35 %. Prispevek za obvezno poklicno zavarovanje znaša 9,25 % (v nekaterih primerih je nižji) in ga plačuje delodajalec ali zavarovanec ali zavarovanka, ki opravlja pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Ali so naši prispevki obračunani in plačani, lahko preverimo pri Finančni upravi Republike Slovenije oz. preko portala ali mobilne aplikacije eDavki.
Pokojninska doba in osnova
Z vključitvijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s plačevanjem prispevkov pridobivamo pokojninsko dobo. Pokojninska doba zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe. Zavarovalna doba je obdobje, ko smo bili obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Posebna doba zajema obdobja, ki se v skladu z zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe (15 let) ne daje pravice do pokojnine. Pod pojmom pokojninska doba brez dokupa razumemo obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, in od leta 2021 dalje tudi dokupljena doba, do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobje delovnega razmerja v tujini. V odvisnosti od pokojninske dobe se določi višina odmernega odstotka. Daljšo pokojninsko dobo imamo, višji je odmerni odstotek. Kot zavarovana oseba od dohodkov oziroma osnov plačujemo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Najugodnejše povprečje mesečnih osnov v 24-ih zaporednih letih imenujemo pokojninska osnova, na podlagi katere se odmeri pokojnina.
V Sloveniji ženske in moški pridobimo pravico do pokojnine pod enakimi pogoji
Pravico do starostne pokojnine lahko uveljavimo pri starosti 65 let, če imamo najmanj 15 let zavarovalne dobe, to je obdobje obvezne ali prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Prej lahko uveljavimo pravico do pokojnine, če imamo 40 let pokojninske dobe brez dokupa in smo stari vsaj 60 let. V pokojninsko dobo brez dokupa se štejejo obdobja obvezne vključitve v zavarovanje, delovnega razmerja v tujini, prostovoljne vključitve, in od leta 2021 dalje tudi dokupljena doba, do 31. 12. 2012, če so bili plačani prispevki, in opravljanje kmetijske dejavnosti. Ne štejejo pa se obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje in dokup pokojninske dobe po 1. januarju 2013, zavarovalna doba za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti itd. Za uveljavitev pravice do starostne pokojnine veljajo za ženske in moške enaki pogoji. Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine se nam lahko zniža zaradi skrbi za otroka, vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom, služenja obveznega vojaškega roka, dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem in zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem.
Upokojimo se lahko tudi predčasno ali delno
Če smo stari 60 let in smo dopolnili 40 let pokojninske dobe, lahko uveljavimo pravico do predčasne pokojnine. A to pomeni, da bomo prejeli zmanjšano pokojnino (t. i. malusi) in da je zmanjšanje trajno. Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine so za ženske in moške enaki. Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove enako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti, do dopolnitve 65 let starosti, pokojnina zmanjša za 0,3 %. Skupno zmanjšanje pokojnine ne more znašati več kot 18 %, saj se starostna pokojnina lahko zmanjšuje za največ pet let manjkajoče starosti. Če izpolnjujemo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino in želimo še naprej delati s krajšim delovnim časom (in smo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani), najmanj dve uri dnevno oziroma deset ur tedensko, se lahko upokojimo delno. V takšnem primeru poleg plače prejemamo delno pokojnino. V primeru, ko uveljavimo delno pokojnino, odmerjeno od starostne pokojnine in delamo vsaj polovični delovni čas, smo upravičeni tudi do sorazmernega dela izplačila 40 % starostne pokojnine, ki jo lahko prejemamo največ tri leta, nato prejemamo sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine.
Kolikšna bo naša pokojnina?
Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in odmernega odstotka, ki se povečuje z dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Pokojninsko osnovo tvori najugodnejše povprečje mesečnih osnov zavarovanke ali zavarovanca, znižano za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, v katerihkoli zaporednih 24-ih letih zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje. Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz preteklih let preračunajo z valorizacijskimi količniki. Določena je najnižja in najvišja pokojninska osnova. Najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2020 znaša 894,88 EUR in najvišja 3.579,52 EUR.
Zakaj prihaja do pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi?
Pokojninska vrzel nam pove, za koliko so povprečne pokojnine moških višje od povprečnih pokojnin žensk. Lahko rečemo tudi, da je pokojninska vrzel seštevek vseh nakopičenih neenakosti, s katerimi se srečujejo ženske skozi celotno obdobje zaposlitve. V EU-27 je leta 2018 znašala pokojninska vrzel skoraj 30 odstotkov, v Sloveniji pa 17,8 odstotkov. Pomemben vzrok za pokojninsko vrzel je neenak položaj žensk in moških na trgu dela in neenaka delitev skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti. Pokojninski sistem temelji na višini vplačanih prispevkov, ta pa je odvisna od višine plače. Več o tem, kaj je pokojninska vrzel med spoloma, zakaj nastane in zakaj je potrebno, da jo odpravljamo, si lahko preberete na mojedelo-mojapokojnina.si/pokojninska-vrzel.
Pokojninska vrzel med ženskami in moškimi je pereč problem tako v Sloveniji kot v državah EU. Projekti, ki se izvajajo na tem področju, nakazujejo, da lahko k zmanjševanju vrzeli pomembno pripomore tudi višja ozaveščenost javnosti in sprejemanje informiranih odločitev skozi celotno življenje.
O pokojninah na kratko
- Upokojitvena starost: 65 let
- Starostna pokojnina: 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe; 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa
- Predčasna pokojnina: 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe
- Odmera predčasne pokojnine: za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnjenega 65. leta starosti se pokojnina zniža za 0,3 % (največ 18 %)
- Podaljševanje delovne aktivnosti po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa): ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa 1,5 % za dodatnih 6 mesecev, največ 9 % (3 leta), po tem času pa za 1,36 % na dodatno leto zavarovanja, ob hkratnem izplačilu dela starostne pokojnine
- Višina prispevka za zavarovanje: 24,35 % mesečne osnove, izračunane na podlagi naše plače (15,5 % prispevek delavke ali delavca, 8,85 % prispevek delodajalca)
- Pokojninska doba: vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe
- Pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov zavarovanke ali zavarovanca (plača, določena nadomestila, drugi prejemki) iz najugodnejših zaporednih (praviloma) 24 koledarskih let zavarovanja, od katerega se odmeri pokojnina
- Izračun pokojninske osnove: preračun osnov zavarovanke ali zavarovanca s povprečno letno stopnjo davka in prispevkov, veljavno v posameznem koledarskem letu ter valorizacijskimi količniki, veljavnimi v letu uveljavitve pravice
- Minimalni odmerni odstotek: 29,5 % za 15 let in dodatnega 1,36 % za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe
- Najnižja pokojninska osnova: 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta neto dohodka
- Najvišja pokojninska osnova: 4-kratnik najnižje pokojninske osnove
- Povečanje odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke: 1,36 % za vsakega otroka, vendar največ 4,08 %
- Valorizacija osnov iz preteklih let: objavljeni enkrat letno, veljajo v letu objave
Več o projektu si lahko preberete na: www.mojedelo-mojapokojnina.si
#PomisliNaJutri
Projekt Moje delo.Moja pokojnina informira o pokojninskem sistemu in vrzeli med ženskami in moškimi. Projekt sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo (2014–2020).
