Predmet geografskega proučevanja je pokrajina, ki nas obdaja na vsakem koraku. Ta za geografa pomeni enako kot laboratorij za kemika, fizika ali biologa. Spoznavanje pokrajine na terenu oziroma njeno terensko proučevanje je za geografsko stroko torej bistvenega pomena. Tega se zavedajo tudi na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer študij ne poteka le v predavalnicah, temveč že vrsto let izvajajo številne terenske vaje in terenske seminarje. Letos je bila zaradi situacije s COVID-19 njihova izvedba nekoliko okrnjena, saj so morali nekatere terenske vaje povsem odpovedati, uspelo pa jim je prilagoditi lokacijo in izvedbo učne enote Slovenija z zamejstvom – terenski seminar. Ta bi moral običajno potekati meseca aprila v Breginjskem kotu, letos pa je bil izveden v dolini reke Dragonje, kjer so proučevali hidromorfološke značilnosti te reke.
Med terenskim delom so ugotovili, da je reka Dragonja v njenem srednjem toku v skoraj povsem naravnem stanju, v spodnjem toku pa je bila med drugim tudi zaradi poplav popolnoma regulirana. Ker je njeno porečje reliefno razgibano in leži na nepropustnih kamninah, ki omogočajo površinski odtok padavin, imajo tako njeni pritoki kot sama reka hudourniški značaj. Po obdobju z večjo količino padavin se vodostaj in pretok hitro povišata, o čemer pričajo tudi erozijski bregovi reke.
Obrežni pas je bil ponekod zaraščen in neprehoden, zato so udeleženci del poti opravili kar po reki, ki je v času njihovega terenskega dela imela nizek vodostaj, pri čemer so se še prijetno ohladili.
Študente sedaj čaka še obdelava pridobljenih terenskih podatkov. Ker so študentje geografije na UP FHŠ vključeni tudi v raziskovalno delo oddelka, bodo rezultati objavljeni v eni od geografskih strokovno–znanstvenih revij.
»Za nas študente so terenske vaje geografije pomembne, saj na terenu raziskujemo in opazujemo snov iz predavanj. Vsi se zelo veselimo terenskih vaj. Profesorji vsakič pripravijo terenske vaje po geografsko zanimivih območjih, na katerih opazujemo različne reliefne oblike, značilnosti potokov oz. rek v bližini, opazujemo rabo tal v opazovanem območju itd. Po zaključku terenskih vaj analiziramo in interpretiramo pridobljene podatke in ugotovitve s terena. Menim, da so terenske vaje zelo dobra dopolnitev študija geografije in so nepogrešljive.« Kristina Špeh, študentka 3. letnika enopredmetnega študijskega programa Geografija (1. stopnja)
Več fotografskih utrinkov z ostalih terenskih vaj in terenskih seminarjev si lahko ogledate tudi na njihovem Facebook profilu Geografija z razgledom na morje ter na Instagram profilu Geografija s pogledom na morje (@geoupfhs). Vabljeni tudi k vpisu na dodiplomski in podiplomski študijski program Geografija na Fakulteti za humanistične študije v Kopru!
Mojca Poklar, Branka Razpet
