Boj proti podnebnim spremembam je prednostna naloga EU vse od novembra 2019, ko je Evropski parlament razglasil izredne podnebne razmere in pozval Evropsko komisijo naj bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 °C. Konec leta 2019 je Ursula von der Leyen predstavila nov Evropski zeleni dogovor, s katerim se je Evropa zavezala skupnemu cilju – da postane prva podnebno nevtralna celina na svetu do leta 2050. Z zelenim dogovorom je bila predstavljena nova trajnostna in vključujoča strategija za rast s ciljem spodbude gospodarstva, izboljšanja zdravja in kakovosti življenja ljudem ter zagotoviti zdrav planet za prihodnje generacije.
V sklopu ukrepov zelenega dogovora je Evropska komisija, poleg Evropskega podnebnega pravila, ki določa pravni okvir za podnebno zakonodajo za naslednjih 30 let, med drugim predstavila tudi Evropski podnebni pakt, pomembno vseevropsko pobudo, v želji, da posameznike, skupnosti in organizacije pretegne k podnebnemu ukrepanju in skupnemu ustvarjanju bolj zelene Evrope.
Nevenka Lukič Rojšek, koordinatorka Evropskega podnebnega pakta v Sloveniji iz WWF Adria, ob tem pojasni: »Podnebne spremembe se ne dogajajo nekomu drugemu, nekje daleč, v prihodnosti, temveč nam, danes in tukaj. Mi smo prva generacija, ki se zaveda uničujočih posledic podnebnih sprememb na obstoj življenja na našem planetu. In morda smo zadnji, ki lahko karkoli storimo. Skupaj se lahko borimo proti tem grožnjam in naravi pomagamo, da bo še naprej oskrbela vsako živo bitje, vključno z nami, zato je cilj Evropskega podnebnega pakta ustvariti odprto in vključujočo platformo, s katero bi državljane in skupnosti spodbudili k ukrepanju za naše podnebje in okolje. Namen je, da se povežemo z drugimi, delimo ideje in izkušnje, da smo drugim za vzgled.«
Raziskave po vsej EU so namreč pokazale, da Evropejci podnebne spremembe vidijo kot resen izziv in varstvo okolja opredeljujejo kot pomembno osebno vrednoto. Po podatkih raziskave Eurobarometer, objavljene januarja 20221, naj bi bil skoraj vsak drugi prebivalec ali prebivalka Evrope (49 % vprašanih) mnenja, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU.
Nedavno objavljeno Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 20222, pa ugotavlja, da se tudi v Sloveniji temperatura z leti zvišuje in to celo hitreje od svetovnega povprečja. Od začetka sistematičnih meritev leta 1961 do leta 2020 se je temperatura v Sloveniji zvišala že za 2,4 °C, naraščanje povprečne letne temperature pa je najbolj očitno v zadnjih treh desetletjih. Projekcije kažejo, da se bodo spremembe še naprej stopnjevale, posledice pa se bodo odražale zlasti v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja morske vode), višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kakor so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost življenja.
Evropski podnebni pakt – prostor za skupno delo in učenje v boju proti podnebnim spremembam
Z Evropskim podnebnim paktom se tako Evropa ne odziva le na znanstvene ugotovitve, temveč tudi na vse glasnejše zahteve državljanov po odločnejšem ukrepanju. Rešitve, ki jih predpostavlja Evropski zeleni dogovor, so lahko uspešne le, če bodo ljudje, skupnosti in organizacije sodelovali in ukrepali na skupni poti do bolj trajnostne Evrope. Evropski podnebni pakt zato vsem zainteresiranim ponuja možnost, da si izmenjujejo informacije, razpravljajo o podnebni krizi in ukrepajo v zvezi z njo ter tako prispevajo svoj del v ukrepanju proti podnebnim spremembam v Evropi. Je prostor za skupno delo in učenje, razvoj rešitev in gradnjo mrež za resnične spremembe. Na ta način povezuje nešteto Evropejcev, ki so pripravljeni prispevati na kakršen koli način, in nagovarja tiste, ki so bili doslej manj vključeni.
Nevenka Lukič Rojšek ob tem še dodaja: »Evropski podnebni pakt je gibanje, ki povezuje ljudi s skupnim ciljem, kjer vsak sprejema odločitve v svojem svetu, da bi skupaj zgradili bolj trajnostno Evropo za vse nas. Del gibanja smo lahko kot posameznik ali kot organizacija. V gibanje se lahko vključimo na več načinov: na spletnem mestu pakta lahko povemo svoje mnenje o trajnostni prihodnosti, postanemo lahko ambasador pakta ali influenser, sodelujemo na prireditvah in delavnicah ali pa organiziramo svoje delavnice, organizacije pa se lahko zavežejo podnebnim ukrepom.«
Evropski podnebni pakt nadaljuje z aktivnostmi tudi v Sloveniji do konca leta 2022
V okviru pobude Evropske podnebni pakt se bodo tudi v Sloveniji v prihajajočih tednih zvrstile raznotere aktivnosti in pobude, ki bodo sledile osrednjemu cilju podnebnega pakta – povečati ozaveščenost o podnebnih vprašanjih in ukrepih EU ter povezati državljane in organizacije, ki delujejo na področju podnebja, ter jim pomagati, da se učijo drug od drugega. Na dogodkih, ki se bodo zvrstili do konca letošnjega leta, bodo sodelovale različne okoljevarstvene organizacije iz Slovenije, slovenske ambasadorke in ambasadorji podnebnega pakta, mladi in številni drugi.
Pod okriljem Evropskega podnebnega pakta se bodo med drugim, v sodelovanju z okoljsko organizacijo Alpe Adria Green, po izbranih osnovnih šolah izvedle poučne delavnice z otroki in mladimi na temo elektromobilnosti, na Ptuju pa bodo mladi ustvarjalci na posledice podnebnih sprememb opozorili na kreativen način z živo poslikavo motivov okolja na svetlobne ulične škatle.
Zakaj je ukrepanje proti podnebnim spremembam danes bolj potrebno kot kadarkoli prej?
Temperatura zemeljskega površja se od industrijske dobe naprej nenehno zvišuje. Podatki kažejo, da je bila povprečna globalna temperatura leta 2019 za 1,1 °C višja od predindustrijske dobe, obdobje od 2011–2020, pa je bilo najtoplejše zabeleženo desetletje v zgodovini. Znanstveniki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) ob tem opozarjajo, da lahko globalno segrevanje za 1,5 °C resno negativno vpliva na naravno okolje ter zdravje in dobro počutje ljudi. Hkrati se bo znatno povečalo tveganje za negativne spremembe v globalnem okolju.
Globalno segrevanje in nevarne podnebne spremembe so v največji meri posledica povečane vsebnosti ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov, ki se v ozračje sproščajo pri najrazličnejših človeških aktivnosti, kot so krčenje deževnih gozdov, kmetijstvo, živinoreja in proizvodnja kemikalij. V Evropski uniji, ki se za Kitajsko in ZDA uvršča na 3. mesto po količini izpustov toplogrednih plinov na svetu, je za 77 odstotkov izpustov toplogrednih plinov odgovoren energetski sektor. Sledijo kmetijstvo (10,55 odstotkov izpustov), industrijska proizvodnja (9,1 odstotkov) in upravljanje z odpadki (3,32 odstotkov).
