Družinsko šiviljstvo s poudarkom na kakovosti in tradiciji

Šiviljstvo “Heart Still”, ki je bolje poznano pod blagovno znamko Komfi, že dve desetletji in pol svoje kupce razveseljuje z udobnimi in klasičnimi oblačili. Poudarek dajejo na naravne materiale, kot sta bombaž in viskoza, ki dihata. Med ravno minulo krizo s koronavirusom so šivali predvsem pokrivala za nos, drugače pa so najbolj znani po svojih krojih hlač, majic in puloverjev.

Vaše podjetje se ponaša s 26 letno tradicijo, kdo je torej začel z njim in od kje sploh ideja ustvariti lastno šiviljsko podjetje?

Podjetje je ustvarila Vida Kočevar, pri tem pa ji je pomagal mož Edvard. Vida je takrat ravno zaključila šiviljsko šolo in se zaposlila v večjem šiviljskem podjetju, kjer pa pogoji dela in odnosi med zaposlenimi niso bili ravno najboljši. Nekaj časa je vztrajala pri delu, potem pa se je odločila, da podjetje zapusti. Ker je imela doma šiviljski stroj, je tako odprla s.p. in začela šivati po naročilu kar v svoji garaži. Mož je bil takrat zaposlen v drugi firmi, ji pa je po službi pomagal, kolikor je le lahko. Izdelke sta kmalu začela prodajati po hišah, kmalu pa sta se srečala s prvimi lokalnimi trgovinicami, ki so želele prodajati njune izdelke. Ker se je s povečanjem prodaje povečal tudi obseg dela, je kmalu tudi Edvard pustil službo in se zaposlil v s.p.-ju. Počasi sta potem gradila na podjetju, zgradila delavnico in zaposlila par šivilj.

Glede na to, da ste družinsko podjetje, me zanima, če je kdaj težko ločevati poslovno življenje od zasebnega?

Skozi leta smo se naučili, da moraš biti zelo prilagodljiv in odziven, če želiš preživeti na dolgi rok. Veliko je dni, ko smo v delavnici po cele dneve in tudi pozno v noč, delamo tudi veliko vikendov, ampak ker delamo na tak način že toliko let, smo navajeni na tak tempo. Poslovno in zasebno življenje se pa pri tem seveda velikokrat prepletata, to je normalno. Ni nekega čistega odklopa od službe. Je pa res, da si moraš postaviti neko zdravo mejo in omejiti to prepletanje, ker pride do padcev in vzponov.

Poudarek dajete na naravne materiale, bombaž in viskozo. Zakaj ste se odločili za ti dve kombinaciji?

Do tega je prišlo skozi leta. Včasih smo šivali tudi oblačila za otroke, posteljnine, celo kopalke, a smo se z leti prilagodili povpraševanju na trgu. V nakupovalnih centrih je poplava oblačil, velika večina pa je iz sintetike in umetnih materialov. Mladim je v veliko primerih vseeno kaj oblečejo, so pa starejši zelo pozorni na materiale in iščejo oblačila, ki dihajo. Je pa naša proizvodnja naravnana tako, da je večina naše ponudbe stalne (hlače), tako da lahko stranka vedno znova kupi svoj preverjeno najljubši izdelek. Pri starejših se ta navezanost in zaupanje zelo poznata, saj velikokrat pridejo po točno določen kroj in velikost. Naši kroji so tudi malo daljši, tako da so dovolj dolgi za malo višje postave, prav tako ima večina hlač visok pas. Majčke so bolj sezonske, ponudba hlač pa že veliko let ostaja ista.

Kdo kreira nove modele oblačil, gre za skupinsko delo ali je naloga zgolj enega, da razmišlja o novih krojih?

Nove modele še vedno kreirata Vida in Edvard. Za mnenje vprašata tudi ostale zaposlene (3 šivilje) ter hčerke.

Kako sploh poteka delo v vaši delavnici, ima vsaka oseba določeno svojo vlogo ali vsak dela praktično vse?

Tri zaposlene šivilje šivajo in tu in tam opravljajo še kakšno drugo fazo. Vida in Edvard pa skrbita za vse ostalo, od kreiranja novih modelov, narisov, krojenja, nabavo itd., Vida veliko časa še vedno šiva, Edvard pa se ukvarja s prodajo. Tu se ločita, ostalo pa je večinoma skupno delo.

Imate v načrtu odpreti tudi fizično trgovino, ali nameravate ostati pri spletni prodaji?

Ker poslujemo z okoli tridesetimi manjšimi trgovinicami povsod po Sloveniji, zaenkrat fizične trgovine ne načrtujemo. Na spletu smo bolj novi, nas pa ravno zaradi spletne prodaje vedno več ljudi prepozna, za kar smo zelo hvaležni.

Bi imeli kak nasvet za mlade glede oblačenja in izbire materialov?

Fino je, da material diha in da ni plastičen. Ter, kot stare mame pravijo: punce, pokrijte ledvičke in gležnje, telo vam bo hvaležno! 🙂