Raziskali smo, kako dobro je Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV UL) prilagojena ljudem z različnimi oviranostmi. Podrobneje smo preverili, kako dostopne so predavalnice in drugi prostori na fakulteti, v kakšni meri imajo prilagojene sanitarije in kje se še najdejo ovire za gibalno oviranega študenta.
Visokošolske ustanove morajo biti dostopne tudi invalidom in osebam z drugimi vrstami oviranosti, na primer slepim in gluhim, da se lahko študenti invalidi s statusom študenta s posebnimi potrebami enakopravno izobražujejo, tako kot ostali študentje. Dostop v objekt mora biti urejen tako, da v fakulteto zlahka vstopijo tudi osebe na invalidskih vozičkih, v notranjosti fakultete pa bi morali gibalno ovirani brez težav dostopati do vseh nadstropij, predavalnic, knjižnice in med drugim sanitarij. Poleg prilagoditev prostorov je pomembna tudi komunikacijska in informacijska dostopnost.
Gibalno ovirani na fakulteti za družbene vede
Dostop v zgradbo fakultete za družbene vede je za gibalno ovirane študente urejen s klančino pred glavnim vhodom, kjer so tudi široka in avtomatska vrata, prav tako je s klančino urejen dostop do fakultete z zadnje strani. Dekan fakultete prof. dr. Iztok Prezelj je glede dostopnosti sporočil: »V notranjosti fakultete so predavalnice arhitekturno prilagojene – brez pragov, hodniki so dovolj široki, imamo dvigala, s pomočjo katerih lahko gibalno ovirani študenti dostopajo do predavalnic v vseh nadstropjih in do kabinetov profesorjev. Za dostop do kabinetov nekaterih profesorjev v starem delu fakultete, ki so zaradi stopnic manj dostopni, se gibalno ovirani študenti dogovorijo za srečanje v prostorih v pritličju fakultete.«
Kot je pojasnil dekan fakultete za družbene vede, so tudi pozivne tipke v dvigalih prilagojene osebam na invalidskih vozičkih, prav tako so v dvigalih dodatno nameščena ogledala zaradi vzvratne vožnje pri izstopanju gibalno oviranih iz dvigala. V vseh nadstropjih fakultete imajo ustrezno prilagojene sanitarije za gibalno ovirane. V garažni hiši fakultete imajo tudi dve parkirni mesti, namenjeni osebam z različnimi oviranostmi, prav tako imajo v predavalnicah nameščene premične mize, ki so prilagojene študentom na invalidskih vozičkih.
O dostopnosti fakultete so spregovorili študenti invalidi
Ajda Cimperman, magistrska študentka politologije, je razložila: »Glavni vhod je velik in širok, pred njim so tudi parkirna mesta za invalide, vendar se je za uporabo le-teh potrebno dogovoriti z vodstvom fakultete, da ti dajo ključek za zapornico. Tudi zadnji vhod, ki vodi do fotokopirnice in kavarn/menz, je dostopen preko dvigala. Večina predavalnic ima raven prostorski plan, torej so v celoti dostopne z invalidskim vozičkom, tudi sprednji del s katedro in tablo. Je pa vsaj ena predavalnica zgrajena v nivojih, tam je dostopen le zgornji nivo. Iz mojih izkušenj so zaposleni na fakulteti odprti in razumevajoči, tako da si resnično prizadevajo razrešiti vsakršen problem, na katerega naleti študent s posebnim statusom.«
Kljub dobri dostopnosti prostorov na FDV, včasih nastane problem, da gibalno ovirani študent lahko dostopa do predavalnice, ne more pa dostopati do mize, navaja študentka Cimpermanova: »V številnih predavalnicah so stoli in mize pritrjeni v tla ter se jih posledično ne da prosto premikati. To se rešuje z mizami, rezerviranimi za gibalno ovirane, ki pa jih je mogoče premikati in premeščati med predavalnicami. Ampak se seveda zgodi, da mize ni tam, kjer se jo potrebuje in jo je potrebno iskati po fakulteti – ali pa posebnih miz ni dovolj, če je prisotnih več gibalno oviranih. Če bi bilo po moje, bi se po celotni fakulteti izruvalo stole, tako da bi gibalno ovirani lahko sedeli kjerkoli hočemo.«
Magistrski študent politologije na fakulteti za družbene vede in predsednik Društva študentov invalidov Slovenije (DŠIS) Amir Alibabić je potrdil ugotovitve: »Predavalnica 1 je največja predavalnica in je v polkrožni obliki kot amfiteater, kjer stopnice vodijo navzdol do table. Invalidne osebe imamo označeno mesto na vrhu. Vse predavalnice imajo jasno označene prostore in mize za invalidne osebe. V vseh predavalnicah se lahko invalidna oseba prosto premika in pride do table, razen v predavalnici 1. Predavalnice so v večjih nadstropjih, kot tudi knjižnica in sanitarije. Do vseh navedenih prostorov vodijo dvigala.«
Kako imajo na fakulteti poskrbljeno za slepe in gluhe?
Maja Babič, direktorica Zavoda Brez ovir, je razložila: »Na fakulteti za družbene vede smo namestili talne taktilne oznake in označevalne table v brajici, ki slepim in slabovidnim študentom oz. obiskovalcem omogočajo varno in samostojno gibanje ter orientacijo v prostoru. Z napisi v brajici smo na podoben način pred kratkim opremili tudi ljubljansko fakulteto za šport. Opažamo, da se visokošolske institucije vedno bolj zavedajo pomena dostopnosti objektov tudi za ljudi z različnimi gibalnimi oviranostmi, saj je dostop do študija pravica vsakega posameznika. Za izenačevanje možnosti invalidov in njihovo samostojno življenje je socialna vključenost bistvenega pomena.«
Za slepe in slabovidne osebe so na fakulteti nameščeni napisi predavalnic in sanitarij v Braillovi pisavi – tipne označevalne oznake predavalnic so v vseh nadstropjih in tudi na vseh stopniščnih ograjah. V pritličju pa so slepim osebam v pomoč nameščene vodilne in opozorilne talne taktilne oznake. Študent novinarstva Tadej Grum, ki je od rojstva slep, je pojasnil: »Fakulteta je zelo dostopna za slepe osebe ali tiste, ki ne vidijo dobro, saj imajo taktilne oznake za lažje orientiranje. Tudi profesorji so v redu, ker se da z njimi vse dogovoriti. Sem slep, zato mi študijsko gradivo profesorji pošljejo v digitalni obliki, da ga potem lahko preberem z računalnikom – z brajevo vrstico in bralnikom zaslona.«
Slepe in slabovidne osebe imajo tudi v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja možnost uporabe elektronskega povečevalnega bralnika in sintetizator govora eBralec. »V zadnjih dveh letih smo predvsem izboljšali dostopnost fakultete za slepe in slabovidne osebe v pritličju fakultete ter prilagodili spletno mesto FDV. V letu 2023 načrtujemo ureditev talnih taktilnih oznak tudi v 1. nadstropju fakultete. Za naprej bi si želeli urediti fakulteto bolj dostopno tudi gluhim in naglušnim študentom, vendar pa je vse odvisno predvsem od finančnih sredstev, saj so cene opreme za študente s posebnimi potrebami drage. Tukaj bi si članice UL z večjim številom študentov z različnimi vrstami oviranosti želele večjo finančno pomoč države,« ugotavlja dekan prof. dr. Iztok Prezelj.
