Pust je eden najbolj norčavih, razigranih in najbarvitejših praznikov v Sloveniji, ki vsako leto privabi ljudi na ulice, polne mask, veselja in tradicionalnih običajev. Na pustni torek ulice zaživijo v veselem pustnem rajanju z enim samim namenom: pregnati zimo!
Naj zadiši
V marsikaterem domu te dni zadiši po domačih krofih. Če se vam zdi, da lahko gre pri peki marsikaj narobe, vam svetujemo, da se morda letos preizkusite v peki mišk (preprostejši, a še zmeraj odlični pustni sladici) ter se krofov lotite prihodnje leto. Sicer pa brez slabe vesti – ponudba krofov je nedvomno bogata. S pomočjo aplikacije Glovo lahko dostopate do Tuševe pustne ponudbe. Nakup so vam olajšali s kategorijama pustni krofi in pustna peka. Dišeče krofe in vse potrebno za peko vam v udobje vašega doma dostavijo v manj kot uri. V kolikor vas še zmeraj mika, da bi sebe in svoje najdražje razvajali z doma pripravljenimi krofi, boste na enem mestu našli vse sestavine, ki jih potrebujete. Tuševa pustna ponudba je v aplikaciji Glovo na voljo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Kranju, Novem mestu in v Domžalah.
Njegovo veličanstvo: krof
Verjetno ni Slovenca, ki ne bi poznal krofa, te najbolj priljubljene pustne slaščice. Krofi so iz ocvrtega kvašenega testa, napolnjeni s slastno marmelado ali kremo ter posuti s sladkorjem v prahu, preliti s čokolado ali podobnimi sladkimi posipi.
Legend o tem, kako so nastali krofi, kot jih poznamo pri nas, je veliko. Nekateri pravijo, da naj bi jih kot prva okrog leta 1960 ocvrla dunajska slaščičarka Cecilia Krapf, kar bi pojasnilo tudi njihovo današnje ime (Avstrijci jim pravijo Krapfen). Etnologi so si vsekakor enotni, da so krofi k nam prišli sredi 19. stoletja iz sosednje Avstrije, kar pojasnjuje tudi njihovo originalno slovensko ime – dunajski krofi. Čeprav naj bi prvi avstrijski zapisi o krapfih oziroma krofom podobnem pekovskem pecivu segali že v 9. stoletje, pa naj bi se uživanje krofov dodobra razširilo v dunajski dvorni kuhinji v začetku 19. stoletja. Takratni krofi naj bi bili veliko manjši od današnjih, ocvrti pa naj bi bili na maslu in nadevani z brusnično ali marelično marmelado.
Poleg krofov so priljubljene tudi miške, majhne ocvrte kroglice kvašenega testa brez nadeva, ter krhki flancati ali hroštule.
Tradicija, ki ostaja
Korenine tega običaja segajo daleč v zgodovino starodavnih poganskih tradicij, ki so bile namenjene preganjanju zime in zla ter praznovanju prihajajoče pomladi. Danes so ulice polne zmajev, samorogov, kavbojev, tigrov in princes, a tradicijo pustnega rajanja na slovenskih tleh še vedno predstavljajo kurenti. Ti strašni, a hkrati zabavni liki predstavljajo pomemben del slovenskega pustnega izročila. Tradicija kurentov je povezana z obredi, ki so bili namenjeni preganjanju zla ter priklicu plodnosti in obilja. Kurenti so običajno oblečeni v kožuhe, okrašene s ptičjimi peresi in zvonci. Njihova glavna značilnost so strašljive lesene maske, ki imajo izrazite roge, dolge jezike, pogosto pa so okrašene tudi s pisanimi trakovi, cvetjem in drugimi okraski. Med pustnim časom kurenti s svojimi glasnimi koraki in zvonjenjem z zvonci preženejo zimo ter s svojim plesomin glasnimi kriki odganjajo zle duhove. Medtem ko se kurenti in pustni običaji razlikujejo po različnih regijah po vsej Sloveniji, so nekatere stvari skupne prav vsem: pisane maske, veselje, pustne povorke, rajanja in seveda okusne pustne dobrote.
Izgleda, da so običaji, povezani s praznovanjem pusta nekaj, kar ostaja trdno zakoreninjeno v slovenski kulturi. Spremenile so se sicer maske, ki si jih o tem dnevu izberemo, a še vedno se z veseljem udeležujemo pustnih povork, tekmovanj za najboljšo pustno masko in ostalih rajanj.
Pust ostaja ne le čas veselja in zabave, ampak tudi priložnost, da se v družbi ob prijetnih pustnih dobrotah spomnimo na bogato slovensko kulturno dediščino ter uživamo v okusnih tradicionalnih kulinaričnih užitkih.
