Pred evropskim tednom duševnega zdravja, ki ga obeležujemo od 22. in 28. maja, je UNICEF Slovenija na dogodku spodbujal pogovor o duševnem zdravju, ki se lahko začne že s preprostim vprašanjem, kako se počutiš. Prav vsako od čustev ima svoj namen, zato je pomembno, da jih prepoznamo in si jih dovolimo funkcionalno izraziti.
“Čustva so namenjena temu, da nas usmerjajo in zato ima vsako od njih svoj namen. Na primer jeza nas naredi aktivne, bojevite, žalost deluje ravno obratno. Če se odpovemo izražanju katerega od čustev ali ga izražamo nefunkcionalno, izgubimo tudi njegove učinke, kar lahko vodi v najrazličnejša bolezenska stanja, od depresije do črevesnih bolezni. Načina, kako izražamo čustva, pa ne razvijamo sami od sebe, ampak se tega priučimo – na podlagi primarnih odnosov, v družini, šoli, z vrstniki.
Zato je tako zelo pomembno, da smo odrasli zgled otrokom in da si tudi sami dovolimo izražati čustva na zdrav način, funkcionalno, in znamo poskrbeti za svoje duševno zdravje,” je povedala Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka, ki je udeležencem dogodka UNICEF-a Slovenija, z imenom #kakosepočutiš, predstavila svet raznovrstnih čustev.
Spoznali so lahko različna čustvena stanja ter načine in vedenja, s katerimi čustva izražamo in reguliramo. “Osnovnih čustev je osem, še več je sestavljenih čustev in čutenj. Na obrazu imamo 42 mišic, s katerimi lahko proizvedemo več kot 10.000 različnih obraznih variacij, s katerimi pokažemo doživljanje. Naše telo je torej krasen izraz tega, kar doživljamo. Vprašanje je le, ali se uspemo uglasiti na to, kar vidimo, ko se pogledam v ogledalo, ali ko nekomu pogledamo v oči.” Podobno je z izrazi za čustva – imamo jih veliko, v odgovoru na vprašanje, kako se počutiš, pa jih pogosto uporabimo le nekaj ali pa celo odgovorimo le z “ok”.
Po raziskavi UNICEF-a Slovenija iz leta 2021 skoraj polovica otrok v Sloveniji ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo, večina otrok pa rešuje svoje stiske sama oz. se o tem ne pogovarja z odraslo osebo. To je še bolj zaskrbljujoče, če vemo, da duševne motnje prizadenejo vsakega sedmega otroka po svetu, polovica vseh duševnih motenj pa razvije do 15. leta, tri četrtine pa do 25. leta starosti.
Umetnost, kot so glasba, likovno izražanje in ples – so tehnike sproščanja in orodja, ki nam lahko pomagajo vzdrževati dobro duševno zdravje oz. pri nas vzbujajo različna čustva in so nam lahko v pomoč, ko smo v stiski. Ko smo v stiski, se prepogosto zatečemo med ekrane, na splet, kjer impulzov ne manjka. Tako nehote ohranjamo vznemirjenje, ničemur se v resnici ne posvetimo in se tako ne moremo pomiriti. Ko pa na primer beremo, poslušamo glasbo ali ustvarjamo z barvami, se vklopi leva hemisfera, kar nas pomirja.
Pevka, tekstopiska in učiteljica petja ter praktik holistične glasovne terapije na The British Academy of Sound Therapy, Marina Martensson, je tako izvedla delavnico, na kateri so udeleženci dobili vpogled v to, kako lahko glas vpliva na duševno zdravje. Likovna pedagoginja in umetnica Amadea Ris, pa je izvedla delavnico kleksografije – tehniko odslikave čustev, sproščanja in umetniškega izražanja.
“Želimo, da pogovori o duševnem zdravju postanejo nekaj vsakdanjega. Prvi korak do tega je lahko že preprosto vprašanje, kako se počutiš. Odrasle in otroke želimo opremiti z veščinami, da bodo znali prepoznati in odreagirati na stiske. Želimo si tudi sistemske spremembe, da bodo otroci v stiski dobili pravočasno in učinkovito pomoč,” je povedala Maja Planinc, vodja kampanje Kako se počutiš, ki je del projekta Podporni starši in je podprta s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.
Iz organizacije pred tednom duševnega zdravja sporočajo še, da je normalno tudi, če se ne počutimo “ok”. Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi; pomembno je, da stiske prepoznamo in nanje ustrezno odreagiramo čim prej. “Ključno sporočilo današnjega druženja bi torej lahko strnili v čutim, torej sem …vendar ne vedno dobro,” je še povedala Polona Greif.
Nasvete za boljše duševno zdravje in kontakte za pomoč v stiski je mogoče najti na spletni strani projekta Kako se počutiš, na https://unicef.si/kakosepocutis/.
