Visoka senzitivnost je osebnostna poteza, ki jo najdemo pri 15 do 20 % populacije, torej je značilna za približno petino prebivalstva. Izraz »visoko senzitivna oseba« oziroma Highly Sensitive Person (HSP) je sad raziskovalnega dela psihologinje Elaine Aron, ki že trideset let raziskuje to področje. Avtorica predpostavlja, da imajo visoko senzitivne osebe zelo močno izraženo osebnostno potezo, ki ji pravimo senzorično-procesna senzitivnost. Posamezniki s to osebnostno značilnostjo se soočajo s povišano čustveno senzitivnostjo, z izrazitejšo reaktivnostjo na zunanje in notranje dražljaje (na primer svetlobo, zvoke, bolečino, itd.) ter s kompleksnejšim notranjim dogajanjem. Kako prepoznati ali tudi sam/a mogoče spadaš mednje? Če se najdeš v večini točk, ki jih bomo opisali v nadaljevanju, si po vsej verjetnosti visoko senzitivna oseba.
Za visoko senzitivne osebe je značilno, da:
- jih drugi opisujejo kot »preveč občutljive« (ali pa s frazami, kot so »preveč si jemlješ stvari k srcu«, »vedno si taka cmera«, itd.)
- se jih šibki psihični dražljaji močno dotaknejo in izzovejo močnejši odziv
- zaznavajo tudi šibkejše in subtilne dražljaje – vonje, okuse, zvoke, slike…
- se zelo vznemirijo, ko imajo veliko dela in malo časa na voljo
- potrebujejo miren (pogosto zatemnjen) prostor, v katerega se zatečejo, ko so pod stresom
- jih zlahka preplavijo močni senzorični dražljaji iz okolice in lastne notranjosti
- imajo kompleksno notranje življenje, veliko razmišljajo, vrtijo si notranje dialoge…
- v svojem življenju se poskušajo izogibati situacijam, ki v njih izzovejo močne notranje reakcije
- ko so bili majhni, so jih starši ali učitelji označevali kot občutljive ali zadržane
Če si se pravkar prepoznal/a v opisu ali že dlje časa veš, da si po vsej verjetnosti visoko senzitivna oseba, naj te ne skrbi. Ne gre za patologijo, pač pa za prirojeno lastnost, ki seveda prinaša svoje prednosti in slabosti. Po eni strani se visoko senzitivne osebe v primerjavi z drugimi, veliko bolj zavedajo sebe in okolice, so bolj pozorne za malenkosti ter premišljene v svojih potezah. Po drugi strani pa ravno zaradi tega, ker zaznavajo močneje od drugih, jih določene situacije zlahka preplavijo, npr. izpostavljenost intenzivnim, novim, kaotičnim ali kompleksnim dražljajem. V svojem delu »The Highly Sensitive Person« (1996) avtorica Elaine Aron piše, da je pri visoko senzitivnih osebah prisotna genetska variacija, ki povzroča nižji nivo serotonina v možganih, kar naj bi nakazovalo na predispozicijo za depresijo. Dalje se sprašuje, kako je mogoče, da ima toliko ljudi pravzaprav neko »evolucijsko napako«? Po vsej logiki mora obstajati za to dober razlog – ti ljudje imajo druge prirojene prednosti, ki naj bi »odtehtale« večjo nagnjenost k depresiji. Ta ista genetska variacija naj bi namreč omogočala tudi boljšo intuicijo, boljše kapacitete pomnenja naučenih vsebin in pridobljenih informacij, boljše duševno delovanje in boljšo sposobnost odločanja. Visoko senzitivne osebe prej zaznavajo potencialne nevarnosti in tudi na sploh zelo dobro »zavohajo« ljudi in situacije, so zelo ustvarjalne, natančne, globoke, pozorne do drugih. Zelo so dovzetne za lepoto, opazijo detajle, dobro poslušajo, imajo visoko sposobnost samozavedanja. Po teoriji psihologinje Aron, so visoko senzitivne osebe nagnjene k izbiri poklicev, ki zahtevajo veliko razmišljanja in hkrati predispozicije k iskanju tega, kar je »dobro za družbo«: filozofi, učitelji, pisatelji, umetniki, terapevti, sociologi, sodniki…
Življenje z visoko senzitivnostjo je včasih polno izzivov, saj lahko ta povzroča večje težave pri adaptaciji na nove situacije, povišan nivo stresa in nemalokrat tudi družbeno »nesprejemljive« čustvene odzive na nekatere situacije. Na tej točki je treba poudariti, da visoko senzitivne osebe okolica ponavadi označuje kot »sramežljive«, »zadržane«, »bojazljive« ali »nevrotične«. Gre za etikete, ki nimajo nikakršne realne podlage, saj je med drugim veliko visoko senzitivnih oseb pravzaprav ekstrovertiranih, vendar funkcionirajo na nekoliko drugačen način. Upoštevati moramo tudi kulturni kontekst: visoka senzitivnost je v nekaterih kulturah označena kot prednost, v drugih pa kot slabost. V primeru, da je okolje do visoko senzitivnih oseb naravnano nesprejemajoče, bo to najbrž negativno vplivalo na njihovo samopodobo in se bodo ti posamezniki trudili, da bi svojo občutljivost zakrili ter se tako prilagodili družbenim standardom.
Kako torej kvalitetno živeti z visoko senzitivnostjo? Prvi korak temelji na samozavedanju in sprejemanju odnosa do te osebnostne poteze, ki je lahko velik dar (včasih pa tudi breme). Pomembno je tudi naučiti se, prepoznavati sporočila svojega telesa ter osvojiti učinkovite strategije spoprijemanja s stresom. Za visoko senzitivne osebe je še posebej priporočljivo, da si vzamejo dovolj časa zase in si življenje uredijo tako, da niso ves čas podvržene hiperstimulaciji. Glede na to, da se pogosto srečujejo s čustvenimi in medosebnimi izzivi ter so nagnjeni k depresiji in anksioznosti, je lahko psihoterapija za visoko senzitivne posameznike zelo koristna.
Avtor: Nina Grudina, magistrska študentka Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana, specializantka Sistemske psihoterapije
V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.
