6 pogostih mitov o vinu: katero vino h kateri jedi, pri kateri temperaturi ga postreči …

Vsi smo že slišali za tako imenovana pravila o vinu, ampak ali so ta resnična? Za vas smo pripravili nekaj dejstev, ki vas bodo morda presenetila.

Rdeče vino z mesom, belo pa z ribo. Mit ali resnica?

Gre za mit. Vina so veliko bolj raznolika kot le rdeče in belo in pomembna je tudi sama priprava hrane. Če na primer pripravite pečeno tuno s koriandrom na posteljici rukole, lahko ob tem z lahkoto postrežete lahek modri pinot Zlatega griča, ne morete pa izbrati kakšnega caberneta.

Rdeče vino se postreže na sobni temperaturi, belo pa mora biti ohlajeno. Mit ali resnica?

Sobna temperatura je zelo relativen pojem in resnično ni vedno najboljša in pravilna določitev. Pravilni termin bi bil: temperatura kleti, ki je v primeru Slovenije vedno bolj ugodna kot sobna – sploh to velja za poletne dni. Lahko naredite preprost test: natočite si kozarec vina ohlajenega na primerno temperaturo, ki je napisana na etiketi vina, hkrati pa poskusite še isto vino na sobni temperaturi. Prepričani smo, da vas bo bolj navdušil prvi izbor. Res pa je, da velja med vinskimi poznavalci neko splošno pravilo, da se rdeče vino streže nekje na 13 stopinjah Celzija, belo pa na 7-8.

Sladko vino se streže k sladicam. Mit ali resnica?

Portno vino in čokolada skupaj sta dokaz za obstoj nadzemeljskega. To pa ne pomeni, da se vsa desertna vina dobro ujemajo z vsemi sladicami. Nekatere sladice so narejene s toliko sladkorja, da je tega enostavno preveč. Nekateri celo menijo, da so sladka vina najbolje servirana s sirom ali kot sladica sama.

Blendirana vina niso tako dobra kot klasična vina iz ene sorte grozdja. Mit ali resnica?

Marsikatera vina, ki se prodajajo kot ena sorta, kot so merlot ali modri pino, so dejansko mešanice. V resnici niti ne potrebujemo 100 % enotne sorte, da lahko pridobimo nek naziv, navadno je ta številka med 85 % in 95 %. Nekatere sorte potrebujejo mešanje, druge spet ne.

Vino zaprto s pluto je boljše. Mit ali resnica?

Da in ne. Iz samega načina zapiranja vina je kar nekaj izzivov, pluta na primer prinaša možnost razvoja različnih težav za vino in lahko vpliva na sam okus vina. Ta pomanjkljivost ni mogoča v vinih, ki so stekleničena pod pokrovčkom. Obstajajo primeri izjemno dragih, staranih vin, katerih cene dosegajo tudi več sto evrov, pa so bila pokvarjena. Obstaja veliko odličnih vin s pokrovčkom, kot na primer večkrat nagrajena vina Vinske kleti Zlati grič.

Vino z leti pridobiva na okusu. Mit ali resnica?

Verjetno najpogostejša napaka. Manj kot 1 % vina, proizvedenega po vsem svetu, je namenjeno starosti več kot pet let. Večina vin ne sme stati v steklenici več kot eno leto ali dve.