V mesecu oktobru se vsako leto na bolj obljudenih mestnih vogalih nenadoma pojavijo one male lične, navadno zelene, hišice, iz katerih omamno diši po kostanju, mimoidoče pa k nakupu vrečice te izjemno zdravilne jesenske poslastice vabijo nasmeški prijaznih prodajalcev kostanja. Na prste bi lahko prešteli junake, ki si vsaj enkrat letno ne privoščijo po varnem zavetju domačega ognjišča dišečega jesenskega plodu. In, če je na ulici kupljena vrečica kostanja odlična, je lastnoročno nabran in v domači pečici pečen pladenj kostanja še toliko slastnejši. Preden pa se sami odpravimo s košaro v gozd, je dobro poznati tri zlata pravila nabiranja kostanja.
Kje nabiramo kostanj?
Najprej moramo vedeti, da pravi ali domači kostanj, katerega plodove uporabljamo za prehrano, raste po vsej deželi, le na Koroškem ga boste zaman iskali. Drevesa, ki jih najdemo vse do nadmorske višine 800 m, so posejana tako globoko v gozdu, kot na njegovih robovih, nekatera pa rastejo celo na travnikih. Kostanj sodi med gozdne sadeže, zato zanj veljajo enaka pravila kot za nabiranje gozdnih sadežev. Te lahko nabiramo tudi v zasebnih gozdovih, pri čemer pa moramo upoštevati pravila, ki jih določa zakon. In zakon pravi, da lahko gozdne sadeže nabiramo, če nam lastnik gozda tega ne prepove. Lastniki pa lahko nabiranje prepovedo samo, če se sami poklicno ukvarjajo z nabiranjem in prodajo sadeže. V tem primeru mora biti prepoved jasno označena na dostopih v gozd.
Kdaj je najbolje nabirati?
Odgovor na to vprašanje je v določeni meri odvisen tudi od vsakoletnih vremenskih razmer. Ne glede na temperature pa dejstvo ostaja, da je kostanj prav zrel, ko postane popolnoma rjave barve. Če pa imate radi bolj sladke plodove, pa morate z nabiranjem kostanja počakati do prvih res hladnih dni. Ko temperature padejo pod nič stopinj Celzija, kostanj postane bolj sladek in tako še polnejšega okusa.
Koliko pravzaprav sploh lahko naberemo?
Tako kot velja za vse gozdne sadeže, tudi za kostanj velja, da ga lahko na dan naberemo največ dva kilograma. Prepovedano ga je nabirati za nadaljnjo rabo, če za to nimamo potrebnega dovoljenja oz. za to registrirane poslovne dejavnosti.
Ko nam enkrat uspe napolniti košaro s kostanji, svoje telo in duha pa s svežim jesenskim zrakom in sončnimi žarki, svetujemo, da kostanje, preden se odpravite domov, še enkrat dobro pregledate. Tiste luknjičave zavrzite, saj so jih, že preden ste jih našli vi, odkrili črvi. Prav tako v gozdu pustite one še zelenkaste, saj niso užitni. Doma pa lahko kostanje pripravite na tisoč in en način: v obliki sočne kostanjeve juhe, neklasičnega kostanjevega pireja, sladkosnedi se ne boste mogli upreti kostanjevi torti s čokolado, zamesiti se ga da tudi v štrukelj ali z njim zviti potico, če pa ste tudi navdušen gobar, pa morate nujno poskusiti jurčke na žaru s pršutom, kozjo skuto in seveda z nepogrešljivim dodatkom kostanja. Ni pa ga čez nostalgični pladenj kostanja iz pečice, sploh, če ga začinite s kozarcem vrhunskega vina. Priporočamo tri vrhunska vina iz vinske kleti Zlati grič, ki so si ravnokar na največjem uradno priznanem vinskem tekmovanju na svetu, AWC Vienna, prislužila prestižne srebrne nagrade: Modri pinot, letnik 2016, za ljubitelje vonja po jagodah, malinah in češnjah; Rose, letnik 2019, za tiste, ki prisegate na sadno svežino in pa Sivi pinot, letnik 2019, pisan na kožo vsem, ki obožujete kontraste – okus domačega jabolka, pomešan z eksotičnim mangom.
