Dejstvo je, da bo najverjetneje prav vsak izmed nas med prazniki, ki prihajajo, spil vsaj kozarček penine. Penina je namreč nepogrešljiv del decembrskih zabav. A kljub vsesplošni priljubljenosti tega čarobnega mehurčkastega napoja si marsikdo sam pri sebi zastavlja eno ali celo več s penino povezanih perečih vprašanj.
S penino trkam ali ne?
Pri nazdravljanju s penečimi vini velja, da nikoli ne trkamo s kozarci, saj ti zaradi mehurčkov ne zazvenijo. Prav tako kozarcev s penino ne dvigujemo visoko v zrak, marveč jih samo rahlo dvignemo in pogledamo drug drugega v oči. Pri nazdravljanju kozarec s penino držimo za spodnji del peclja ter tako preprečimo, da bi se na kelihu poznali prstni odtisi ali bi se pijača ogrela. Kot zanimivost naj še dodamo, da tudi tako zelo priljubljeno »pokanje« ob odpiranju steklenic s penino ni v skladu s pravili: ta določajo, da moramo penine odpirati diskretno, nežno in tiho. Zamašek tako nežno in počasi vrtimo, vse dokler ne spolzi iz vratu in se pri tem zasliši komaj slišen pok ob izenačitvi tlakov.
V kakšnih kozarcih jo postrežem?
Različne oblike vinskih kozarcev omogočajo, da se senzorične lastnosti vina v celoti razvijejo. Zato je še kako pomembno, kakšne oblike je kozarec, v katerem izbrano vino postrežemo: v nepravem kozarcu se namreč najboljše karakteristike vina ali zelo zmanjšajo ali celo popolnoma izgubijo. Večina nas penine pije iz visokih in ozkih kozarcev z dolgim pecljem, kar ni presenetljivo, saj je ravno v tovrstnih kozarcih moč opazovati ples mehurčkov v vsej njegovi lepoti. A somelijeji opozarjajo, da se sicer iz visokih in ozkih kozarcev z dolgimi peclji pije zgolj sveže in lažje penine. Medtem ko zrelejša vina točimo v širše kozarce, da tako pridejo v ospredje njihove dodatne in bolj kompleksne vonjave.
Charmat ali klasična metoda pridelave?
Penine so lahko pridelane po klasični ali pa charmat metodi. Osnovna razlika med eno in drugo je v tem, da je pri klasični vrelna posoda, v kateri poteka sekundarna segmentacija, steklenica, pri charmat metodi pa je to jekleni tank. Klasična oz. šampanjska metoda velja za najzahtevnejši in najdaljši postopek pridelave penečih se vin, odkril pa naj bi jo po spletu naključij francoski menih Dom Perignon v 17. stoletju. Zorenje penin, pridelanih po klasični metodi, traja vsaj 15 mesecev ali več. Najbolj znana vina pridelana po klasični metodi so: champagne, crémant, saumur, cava, pa tudi penine vrhunskih slovenskih pridelovalcev. Med slednje se uvršča tudi Vinska klet Zlati grič s svojimi na mednarodnih tekmovanjih mnogokrat nagrajenimi tremi vrstami penin primernimi za vse praznične priložnosti: Belo, Rose ali Vintage Konjiško penino.
