Danes obeležujemo 102. leto odkar je ljubljanska univerza prvič podelila doktorat, prejela pa ga je ženska. Ana Mayer je 15. julija 1920 doktorirala z disertacijo O učinkovanju formalina na škrob, že leto prej pa je postala tudi ena prvih raziskovalk v našem prostoru. Kot pedagog menim, da gre za datum, na katerega je pomembno redno spomniti in mu nameniti nekaj besed, tako z vidika njegovih pozitivnih vidikov – omogočanje študija ženskam – kot negativnih vidikov – zakaj šele ena prvih 72 žensk na svetu, ki je uspela doktorirati do leta 1920? Analiza dekliškega šolstva pokaže na mnogotere ambivalentne položaje, v katere so bile tekom zgodovine postavljene ženske.
Rigidno ločevanje med mestom ženske in moškega
V času Ane Mayer je bila v našem prostoru še vedno prisotna miselnost z več stoletno zgodovino, da ženske kot take izobrazbe ne potrebujejo in celo, da naj bi bila slednja zanje škodljiva. Utrjevala se je tako v laičnih kot v pedagoških, strokovnih krogih in je šla v smer: »proč z vsemi nepotrebnimi učenostmi pri ženskah, v kuhinjo ž njimi ali pa k šivanju, otroke pestovat, ako vam jih je bog dal«.
Citat pokaže na rigidno ločevanje med mestom ženske in mestom moškega v takratni družbi, posredno pa tudi na učne vsebine, ki so bile namenjene učenkam takratnih dekliških šol – gospodinjska opravila in druga ročna dela kot so šivanje, klekljanje, izdelovanja čipk ipd. Anka, kot so jo klicali, je dekliško ljudsko šolo obiskovala v Vipavi, med leti 1902 in 1907.
Šolanje je zatem nadaljevala na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, leta 1914 pa je z odliko opravila maturo na ljubljanski Klasični gimnaziji. Bila je tudi ena izmed prvih deklet pri nas, ki je smela ne le obiskovati gimnazijo, ampak se po njej vpisati tudi na univerzitetni študij. Le nekaj let prej se je namreč univerzitetno izobraževanje ženskam strogo prepovedovalo, tako da tem ni bilo dovoljeno prisostvovati na predavanjih, niti zgolj v vlogi slušateljic. Po mnenju takratnega ministra za uk in bogočastje (danes bi mu rekli minister za šolstvo) se je v višje izobraženih ženskah skrivala gospodarska nevarnost in vzrok za zmanjševanje moških zaslužkov, zaradi njih pa naj bi trpelo tudi družinsko življenje.
Ana Mayer kot prva ženska z doktoratom v Sloveniji
Po uspešni gimnazijski maturi se je Ana Mayer sprva vpisala na dunajsko univerzo, a študija na njej ni zaključila, saj je univerza leta 1918 zaradi dogodkov, ki so napovedovali razpad avstro-ogrske monarhije, sprejela odlok, da jo morajo zapustiti študentje slovanskih narodnosti. Leto kasneje je tako Ana v luči razmer svoj študij nadaljevala na takratni novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, kjer ji je bil leta 1920 podeljen sploh prvi doktorat v Sloveniji – med leti 1911 in 1919 so sicer že doktorirale štiri slovenske študentke, a na univerzi v Pragi in na Dunaju.
Slednje pa še ne pomeni, da se je z odklonilnim odnosom do šolanih, emancipiranih žensk prekinilo. Nenazadnje nam že bežen pogled v zgodovinske zapise pokaže, da se je ženske navadno pripuščalo k višjim stopnjam izobraževanja šele, ko je postal posamezen poklic za moške nezanimiv oziroma je v njem primanjkovalo delovne sile. Kot izhod v sili pa se je nato ponujalo izobraževanje in zaposlovanje ženskam, predstavnicam manj plačane delovne sile. Za pozitivne premike v omogočanju izobraževanja in zaposlovanja žensk pa so seveda zaslužne tudi različne ženske organizacije – npr. Društvo slovenskih učiteljic.
Tihe ovire so tesno povezane z dojemanjem vloge ženske
Šele v prvih letih povojne Jugoslavije se je z intenzivnim podržavljanjem privatnih šol in s formalno ukinitvijo spolno ločenih dekliških in deških šol vzpostavil nacionalno bolj poenoten šolski sistem, s spolno mešanimi učnimi skupinami v šolah. S tem premikom pa je povezano tudi poudarjanje nove vloge ženske v takratni socialistični družbeni ureditvi – ko so ženske pridobile tudi splošno volilno pravico in so smele sodelovati pri političnih zadevah. Z vidika šolskega sistema v Sloveniji za šolanje deklet v tem času ni bilo več pravno-formalnih ovir. Ostale pa so tiste nenapisane, »tihe« ovire, ki jih mestoma lahko zasledimo še danes, in so ravno tako kot v pretekli zgodovini povezane z dojemanjem vloge ženske v družbi.
Podrobnejši analizi »tihih« ovir se na tem mestu ne bom posvetil, saj bi za njihov prikaz potreboval več prostora in morda tudi drug format besedila, lahko pa bralcu_ki na tem mestu ponudim provokativno tezo: To, da je ženskam šolanje omogočeno na formalni ravni, še ne pomeni, da so te tudi širše, na različnih področjih družbenega življenja, upoštevane in tretirane enakovredno moškim – kar zajema vse od zasebnih partnersko-družinskih razmerij pa do javnega političnega parketa.
