Planica je slovenski praznik. Vedno je bila in vedno bo. Podobno kot Velika noč. Oba praznika pa se na tak ali drugačen način soočata z dvigom cen in vse težjo dostopnostjo za narod. Šunka je dražja, čevapi v Planici prav tako. A medtem ko je velikonočno rajanje lahko zastonj, je obisk svetovnega prvenstva v Planici močno zasoljen. Kako smo Slovenci med pustom in veliko nočjo dobili še en praznik, ki skupaj z omenjenima tvori trojico požrešnosti. Ta je seveda različna, odvisno od praznika.
Gostili smo Eurobasket 2013, SP v odbojki 2022, ampak svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je bil predstavljen kot največji športni dogodek v samostojni Sloveniji. Zakaj? Ker smo Slovenci smučarski narod. Sam sem lahko slišal zgodbe o Bojanu Križaju, kot froc opazoval polete Primoža Peterke, nato pa se dejansko zavedal, kaj pomenijo uspehi Tine Maze, Petra Prevca in Ilke Štuhec. Verjetno sem spremljal še kaj in sproti pozabil, saj moje srce ni ravno pri smučarskih podvigih. Je pa moje srce pri nizkih oziroma dostopnih cenah. Obožujem jih! Še bolj kot krofe ali velikonočno šunko. Če je to združeno v isti sklop, potem še bolje. V Planici sem bil na poletih dvakrat in mogoče bom nekoč še šel. Mogoče. Kot nekdo, ki ni s srcem pri zimskih športih, tja romam le ob posebnih priložnostih in s posebnimi ljudmi. Ampak mnogi so. Jaz pač ne.
Odhod v Planico bi moral biti doživetje, sploh če govorimo o takem dogodku, kot je svetovno prvenstvo. Tega ne gre zamuditi. Razen, če moraš za dnevno vstopnico odšteti preko 60 evrov, za piščančji burger 12 evrov, šilce viljamovke 6 evrov in za pločevinko piva 5 evrov. Še krof je 2 evra, saj ja niste normalni. Tu je še tri evre vreden čaj, osem evrov za hot dog ali solato, pet evrov in pol za kuhano vino in tako dalje.
Ko nekdo kot sem jaz, pogleda take cene, si preprosto reče, da ne bo šel. Izguba ni velika, saj verjetno ne bi šel niti ob polovici nižji ceni, a težava se pojavi drugje. Težavo imajo, ko se za izlet v Planico ni odločila tista oseba, ki živi za te športe in tak dogodek. Pa s(m)o tam, kjer ni muh. Tu je izguba očitna in žalostna. K sreči je izgovorov že nekaj na zalogi. Želeli so si prodati približno 150 tisoč vstopnic, zdaj pa smo komaj presegli ducat tisoč vstopnic (verjetno je številka nekoliko višja ob branju tega komentarja). Kaj na vse to pravi generalni sekretar OK Planica Tomaž Šušteršič? »Moj odgovor je že nekaj časa, da ni konec, dokler ni konec. Še vedno računam, da se bo glede na petkove kvalifikacije občinstvo prebudilo.« Ali je imel prav bo pokazal prav zaključek prvenstva. Jasno pa je nekaj. Prvenstvo v Planici ni doseglo tega, kar so si želeli.
Hudiča, saj so svinjska rebra 18 evrov. In kako naj si povprečna slovenska družina z dvema (pod)povprečnima plačama in dvema otroka privošči izlet v Planico? Ko je treba nahraniti štiri ljudi, jih tja pripeljati in še pred tem kupiti karte, bosta starša večkrat premislila, ali ni ceneje vse skupaj videti kar na malem ekranu. In tudi je. Resda ni istega občutka, a zdaj vemo, da je lepše plačati položnice, kot pa sedeti sam na tribuni v zasneženi dolini pod Poncami. Ne glede na to, da gre za svetovno prvenstvo. Saj je bilo pivo nekoliko dražje tudi na odbojkarskem prvenstvu, pa so bili sedeži napolnjeni do zadnjega kotička. Čudno, kajne.
Slepe ambicije organizatorjev, tako prevzetih s pohlepom, da niso videli preko svojih poželenj. In trpeli bodo mnogi oziroma že trpijo. Lahko jih postavim kar pod imenovalec slovenski narod. Ne glede na izgovore in lepe besede, tega si slovenski narod ni zaslužil. Da pa sploh lahko zaslužiš dovolj za obisk takega dogodka in ob tem ne plačuješ opominov tja do junija, moraš garati kot živina. In če gre verjeti odzivu javnosti, je narodu dovolj takega početja. Žal smo morali za to žrtvovati prečudovit dogodek, a črta se je nekje pač morala potegniti.
Ostaja le še vprašanje, ali se bo glavnim osebam nad glavo prižgala žarnica, ki bo pokazala njihovo spoznanje, da so se ušteli. Mogoče ja, mogoče ne. Kot pa pravi čudovit slovenski pregovor, priložnost zamujena ne vrne se nobena.
Urednik portala Student.si
Planica nikoli ni bila in nikoli ne bo slovenski praznik,
JE SAMO SMUČARSKA PRIREDITEV, samo to in nič več. Vsi ki so jo hoteli spremljati imajo v današnjih časih na voljo televizijo, kjer jo lahko v miru gledaš. Saj se da tudi tako.