Dve reči, ki sta zaznamovali zadnji dve leti? Epidemija covida-19 in politika. Prvo reč smo doživeli prvič v svojih življenjih, drugo doživljamo vsak dan. Enkrat je slabša, drugič boljša in vedno gre nekomu na živce. Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, kar bo potrdil sleherni posameznik, ali se mu je v zadnjih nekaj letih res zdelo tako. Kaj je tisto, kar je prav tako izginilo v zadnjih dveh letih in se končno vrnilo? Praznovanje vključujoče družbe, ki ne diskriminira in ne omejuje. To je očitno predvsem v primerjavi meseca junija pod vodstvom prejšnje in sedanje vlade. Kako se to očitno prepozna že pri peščici dni novega režima?
V soboto je potekala slovenska Parada Ponosa, ki se je k svoji »pravi« obliki vrnila po dveh letih. Predlani skoraj nikakršnega praznovanja na ulicah, lani polno mask in omejitev. »Uprimo se zatiranju,« je bil pri svojem sporočilu jasen lanskoletni slogan na enem izmed transparentov. In če je Slovenija država svojih državljank in državljanov, so politiki prav toliko tudi v službi le teh. To bi po vsej logiki moralo pomeniti vključujočo, sprejemajočo in nikakor žaljivo vodilno skupino, ki bi ponosno stala na strani ljudi, ki jih vodi.
Mesec junij je prečudovit prikaz takih dejanj, saj gre le za mesec ponosa. Kratek klik na spletno stran Vlade RS nam da vpogled v objave in hkraten pomen tistega, kar je vodilnim pomembno. Seveda, lahko bi na oko rekli, da je bila pač aktualna korona in so bile prioritete drugje. Ampak temu ni bilo tako, kajne? Razen, če govorimo o oklepnikih, cepivih, omejitvah in izgubljenih kamionih. Če povzamem besede enega izmed odličnih profesorjev Univerze na Primorskem, je to debata za kje drugje in kdaj drugič (sam to pove lepše). Ni tisto, kar je v tem zapisu v ospredju. Ospredje je primerjava obeh vlad, ki se pozna že po nekaj dnevih.
Vzemimo za primer Ministrstvo za kulturo, ki je temelj kulture – vsaj moralo bi biti. Tistim, ki s(m)o vpeti v kulturo, je to izjemno pomemben del vsakdana in predstavnik naroda kot takega. Roko na srce se je zdelo, da kultura v vsem svojem pomenu nima toliko prostora, kot si ga zasluži in ga mora imeti. Vsaj ne v zadnjih dveh letih in nekaj drobiža. Junij 2020 je prejel 30 objav oziroma novic, ki so bila v večini le srečanja kulturnih predstavnikov z ministrom Simonitijem. Omembe meseca ponosa ni. Junij 2021 je prejel 34 objav oziroma novic, ki so ponovne izpustile mesec oziroma parado ponosa. Govorilo se je samo o očitanjih podpore neonacizmu s strani ministra, »mazaških« akcijah zoper stavbo ministrstva in nič kolikih olajšanjih ukrepov pri uresničevanju verske svobode.
Pa smo zdaj tukaj, v drugi tretjini meseca junija 2022. Ministrstvo za kulturo je objavilo novico LGBTIQ+ pravice so človekove pravice. Sledila je objava o Paradi ponosa in tem, da v sodobni in vključujoči družbi ni prostora za diskriminacijo. V povezavi z Ministrstvom za notranje zadeve, ki je v preteklem mandatu ljubilo solzivec.
In mogoče imajo prav posledice solzivca še vedno svojo moč, da lahko priteče solzica v znak spremembe k lepši prihodnosti – vsaj v tem aspektu življenja. Za mnoge najbolj pomemben, za druge malo manj in za nikogar ne bi smel biti ta (aspekt življenja) poln sovraštva. Kultura lahko vodi z izgledom, saj stoji za raznolikostjo, sprejemanjem in zagotavljanju enakosti v svoboščinah in pravicah vseh oseb. Zdi se, da se je vrnila prav s Parado ponosa.
Najverjetneje zelo naivno stopam v pohvalo novi vladi v tem aspektu življenja, a zdi se mi, da je na mestu. Vsaj s tega vidika je zdaj lepše. Pod novo vlado namreč. Prisotnost poslancev na Paradi ponosa z jasno željo dialoga, sprejemanjem in odprtostjo. Še lepše bo, ko na koncu teh javnih zapisov ne bo več potrebno zagotovilo, da bo Slovenska policija poskrbela za varnost vseh udeleženk in udeležencev na shodu. Po eni strani si bo policija le tako lahko povrnila zaupanje ljudstva, po drugi strani pa je še vedno žalostno, da mora te shode varovati pred nekom. Pred kom? Mogoče ima odgovor katera izmed prejšnjih vlad, ali policija, ki je aretirala kar nekaj posameznikov, ki so želeli prisilno vstopiti na Parado.
Urednik portala Student.si
