V Sloveniji se kljub slabi epidemiološki sliki nekatere stvari odpirajo z omejitvami. Tako je vlada odločila, da se s soboto dovolijo tudi verski obredi z verniki, medtem ko šole ostajajo zaprte.
Po vladnem načrtu se bodo učenci prve triade osnovnih šol v klopi vrnili 4. januarja, odprli se bodo tudi zavodi in šole za otroke s posebnimi potrebami ter vrtci za vse otroke. Za ostale učence, dijake in študente vrnitev v šole oziroma na fakultete ostaja še skrivnost.
Vsekakor se strinjam z rektorjem Univerze v Ljubljani, Igorjem Papičem, ki opozarja na skrb vzbujajoče stanje visokega šolstva v tem času. Predavanja in vaje se nekako izvajajo, toda praktičnega dela na daljavo ni mogoče izvesti. Ogroženo je izobraževanje cele generacije študentov.
Slovenska vlada s svojim sproščanjem ukrepov kaže, kako močno se pri nas ceni šolstvo in izobraževanje. Visokošolski prostor je del zadnjega zelenega svežnja sproščanja. Ni ravno znanje temelj naše prihodnosti?
Čeprav šolanje na daljavo ni niti približno tako učinkovito, kot šolanje v ustanovah, ki so bile za to zgrajene, nimam nič proti odločitvi vlade, ki se je odločila, da je treba izobraževalne ustanove začasno zapreti. Vendar so res cerkve pomembnejše od šol? Je res vera pomembnejša od znanja?
Da še dodam: verski uslužbenci bodo dobili več izrednega dodatka kot študenti, zaposleni, ki imajo plačo manjšo od dveh minimalnih, osebe nad 65 let, ki so nosilci ali člani kmetije in imajo nižji dohodek od 519 evrov, starši in rejniki med 1. in 5. dohodkovnim razredom in starši s tremi otroki, skupaj.
Novinar
