V zadnjih letih so se cene oblačil znatno znižale, saj se majice prodajajo že za 5 €, hlače za 10 €, čevlji pa za 20 €. Tudi med razprodajami je mogoče celotne vozičke, resnične ali virtualne, napolniti že za 15 €.Ta trend je še posebej opazen v nakupovalnih središčih, na prometnih nakupovalnih ulicah in na spletnih trgovinah. Nizke cene teh izdelkov izhajajo iz koncepta hitre mode ali fast fashiona, za katerega so značilni nizki stroški proizvodnje in prodaje ter hitrost prodora na trg.
Netrajnostni trend s slabim vplivom na okolje in družbo
Izraz »fast fashion« je prvič uporabil New York Times leta 1989 za opis poslovnega modela prve trgovine Zara v ZDA. Novinar, ki je ta izraz skoval, je napovedal vzpon hitro modnega načina proizvodnje. Ta po odločno nižjih cenah ogromnemu trgu zelo hitro zagotovi oblačila, skoraj identična tistim, ki jih ponujajo znamke visoke mode.
Od leta 2000 se je v garderobnih omarah zaradi naraščajočega trenda kompulzivnega nakupovanja močno povečalo število oblačil. Povpraševanje je poganjala stalna in obilna ponudba. Znani dveletni kolekciji, jesen/zima in pomlad/poletje, sta kmalu postali spomin, zamenjalo pa ju je kar 52 sezonskih kolekcij, kar je praktično ena na teden.
Dejstvo je, da velike znamke hitre mode, kot so H&M, Primark, Zara in Pull&Bear, pogosto posodabljajo svojo ponudbo, zaradi česar se v 12 mesecih trži impresivnih 100 milijard izdelkov. To je 60 % več kot pred petnajstimi leti.
Žal je usoda teh oblačil zelo žalostna, saj polnijo omare in odlagališča. V treh od petih primerov oblačila že po enem letu končajo v košu za smeti. Pomembno je poudariti, da obstaja tveganje, da se sploh ne bodo nosila, pri čemer gre za 55 % pri ženskih in 47 % pri moških oblačil.
Proizvodni model hitre mode omogoča brezsramno potrošništvo zaradi ugodnih cen. Vendar je treba razumeti, da je poceni hitra moda le optična iluzija. V resnici so okoljski in družbeni stroški, ki jih povzroča ta proizvodni model, zelo visoki.
Cena hitre mode
Znano je, da ima hitra moda skrito ceno, ki vpliva na vse nas v smislu okoljske škode in izgube pravic delavcev.
Ekološki vpliv modne industrije je zelo uničujoč zaradi porabe 215 bilijonov litrov vode letno v proizvodnih procesih in izpusta do 200.000 ton barvil v pritoke, kot je leta 2017 poročala organizacija Sustain Your Style. Pomembno je obravnavati ta vprašanja in ukrepati v smeri bolj trajnostnih praks. Modna industrija ima velik vpliv na okolje, saj kar 20 % onesnaženja vodnih virov in tretjino mikroplastike v vodotokih lahko pripisujemo pranju sintetičnih oblačil.
Dejstvo je, da ima modna industrija velik vpliv na okolje. Za izdelavo ene majice je na primer potrebnih 2700 litrov vode, en par nogavic lahko v okolje sprosti 136.000 sintetičnih vlaken. Poleg tega industrija vsako leto v ozračje prispeva do 1,2 tone toplogrednih plinov.
Čeprav je družbene stroške hitre mode težje izmeriti, niso nič manj pomembni. Modna industrija je uvedla proizvodni model, ki daje prednost zmanjševanju stroškov, kot so selitev proizvodnje v tujino, zmanjševanje plač ter zmanjševanje pravic in varnosti delavcev. Žal so te politike povzročile, da je tekstilna veriga zaradi varčevalnih ukrepov postala industrija, ki je najbolj dovzetna za suženjstvo. Modna industrija najbolj negativno vpliva na države v jugovzhodni Aziji, kot so Bangladeš, Šrilanka in Kambodža.
Kako se bojevati s hitro modo?
Kritično gibanje, znano kot počasna moda, se krepi in se že več let zoperstavlja rasti pojava hitre mode.
Počasna moda se zavzema za modele trajnostne potrošnje, ki spoštujejo planet, ljudi in živali. Pomembno je, da se kot potrošniki zavestno odločimo za nakup manjšega števila oblačil višje kakovosti. To lahko naredimo z nakupovanjem v trgovinah z oblačili iz druge roke ali z nakupovanjem pri znamkah, ki so transparentne glede svoje proizvodnje. Vlagati bi morali v oblačila, ki ne razpadejo po eni sezoni, ampak jih lahko nosimo tudi po več let.
