V predhodniku članka sem pisal o spornih elementih na evropskih volitvah, tokrat pa se bomo podrobneje ukvarjali s posvetovalnimi referendumi, na katerih bomo odločali o pravici do prostovoljnega končanja življenja, uporabi marihuane in o preferenčnem glasu na državnozborskih volitvah.
Posvetovalni referendumi
Referendum naj bi bil v teoriji najvišji izraz demokracije, na katerem volivci neposredno izrazijo svojo voljo. Inflacija referendumskih pobud s strani parlamentarnih strank pa kaže, da izvedba referenduma ni več v interesu ljudi, temveč da se skozi institut referenduma izražajo predvsem interesi posameznih strank.
Referendum – tudi posvetovalni – je postal orodje parlamentarnih strank (koalicijskih in opozicijskih!) za zavlačevanje postopkov (formalni vidik) ali pa za mobilizacijo volilnega telesa (vsebinski vidik). Tako lahko stranke z institutom referenduma zavlačujejo zakonodajni postopek ali pa – na kar se bom osredotočil v tem prispevku – želijo vplivati na voljo volivcev v povezavi z drugimi volitvami.
Omenjeno tematiko bom skušal analizirati z vidika časovne izvedbe referenduma ter vsebine referendumskega vprašanja.
Čas izvedbe kot orodje za mobilizacijo ali demobilizacijo volivcev
Ta problem se izpostavi v primeru, ko so na isti dan sklicane raznovrstne volitve (npr. referendum in predsedniške) ali pa so volitve sklicane ob neprimernem času (npr. med poletnimi počitnicami). Posamezne stranke imajo v različnih obdobjih včasih interes visoke udeležbe ali pa čim nižje. Državljani bi morali biti bolj pozorni na to, kdaj želijo stranke izvesti volitve. Ta problem se izpostavlja trenutno, ko se bo izvedlo referendume na isti dan z evropskimi volitvami.
Vem, kaj bo prva misel vsakega bralca: »Mar ni dobro zagotoviti čim višje volilne udeležbe?«. Težko je tej misli nasprotovati, saj je visoka volilna udeležba vendarle cilj, ki ga načelno želimo dosegati. Hkrati pa je evidentno, da stranke višjo volilno udeležbo podpirajo le takrat, ko je njim v prid. Selektivna podpora visoke udeležbe s strani strank kaže, da jim za volilno udeležbo kot tako pravzaprav ni mar.
Da se bolje objasnim s primerom: zakaj sta stranki SDS in NSi tako zelo proti izvedbi posvetovalnih referendumov na dan evropskih volitev, medtem ko sta si leta 2022 bojevito prizadevali za izvedbo treh referendumov (dolgotrajna oskrba, vlada, RTV) na dan predsedniških volitev? In obratno: zakaj je Svobodi in Levici kar naenkrat mar za višjo udeležbo, ko pa sta dve leti nazaj nasprotovali in tudi uspešno blokirali izvedbo omenjenih referendumov na dan predsedniških volitev?
To pa ni edini primer dvojnih meril, ki so ga stranke sposobne proizvesti. Drugi argument, ki ga rade izpostavijo je t. i. ekonomičnost: »Mar ni ceneje izvesti vseh volitev na isti dan?«. Tradicionalno varčnim Slovencem je ta argument precej všeč … le kaj bi lahko bilo narobe z varčevanjem? Ponovno je razvidno, da stranke za državni proračun skrbijo le, če to koristi njihovim ambicijam.
Zakaj bomo izvedli referendume skupaj z evropskimi volitvami, če pa bi jih lahko izvedli tudi novembra, ko bomo odločali o JEK 2? Strinjamo se lahko, da z vidika proračuna ne bi bilo bistvene razlike. In zakaj smo referendume o dolgotrajni oskrbi, vladi in RTV izvedli posebej in ne skupaj s predsedniškimi volitvami ter tako zapravili več sredstev? Obe situaciji je proizvedla trenutna vlada, vendar tudi opozicija ni oz. ne bi bila nič boljša.
Drži, da našteti primeri niso ustavno ali pravno sporni, strinjamo pa se lahko, da so izrazito nehigienični in sluzasti. Smiselno bi bilo razmisliti o spremembi volilne zakonodaje na način, da preprečimo samovoljo vsakokratne oblasti pri določanju združevanja volitev in s tem neposrednega vplivanja na volilni rezultat. Raznovrstne volitve naj se izvajajo na različne datume.
Referendumsko vprašanje kot orodje za manipulacijo
Vprašanje vsebine je neposredno povezano z vprašanjem mobilizacije volivcev. Različna referendumska vprašanja lahko na volišča privabijo različne volivce. Verjetno je nesporno, da referendum o evtanaziji ali marihuani privabi bolj levo usmerjeno volilno bazo, medtem ko bi (oz. je) referendum o posvajanju otrok s strani istospolnih partnerjev privabil desno (podrobneje o tej temi piše Dnevnik)
Zanimivi sta dve situaciji. Politika želi z razpisom referenduma na isti dan z drugimi volitvami vplivati na rezultat drugih volitev (uporabili bomo evropske) ali pa želi z razpisom referenduma na isti dan z drugimi volitvami vplivati na rezultat referenduma samega.
Vpliv na rezultat evropskih volitev
Ne moremo zanikati dejstva, da se leva sredina trenutno sooča s precejšnjo krizo. Razočaranje volivcev Svobode in SD doprinaša k relativno visokemu deležu t. i. neopredeljenih volivcev. Obstaja zelo velika verjetnost, da se ti volivci evropskih volitev sicer ne bi udeležili.
Kljub temu da gre za trenutno neopredeljeno volilno bazo, ki nima nujno izbrane politične stranke, pa jih družijo nekatera prepričanja ali vrednote, za katere se zavzemajo neodvisno od obstoja strank. Gotovo je to vprašanje evtanazije, nekoliko manj uporaba marihuane. Vprašanje o legalizaciji konoplje bo po mojem pritegnilo tudi volivce, ki se sicer volitev sploh ne udeležujejo.
Udeležba volivcev leve sredine, ki se evropskih volitev sicer ne bi udeležili, je v interesu levo-sredinskih strank, ki kandidirajo na evropskih volitvah. Čeprav ni nujno, da volivec, ki se udeleži referendumov, glasuje tudi za evropske poslance, je ta možnost eksponentno večja, kot če bi bile te volitve izvedene ločeno.
Ponovno poudarjam, da tak glas volivca, ki je za stranko glasoval »mimogrede«, ni prav nič manj legitimen ali veljaven. Lahko pa problematiziram dejstvo, da je voljo na evropskih volitvah izrazil samo zaradi tega, ker se je udeležil referendumov. Enako problematično bi bilo, če bi desnica na dan evropskih volitev sklicala referendum za »znižanje davkov«.
Za razumevanje tega problema je potrebno pozabiti na lastna politična prepričanja in se vprašati, kakšno bi bilo vaše mnenje, če bi enako počela politična opcija, s katero se ne strinjate. Če se vam zdi sporno samo takrat, ko to počne nasprotna stran, potem je najverjetneje sporno tudi sicer.
Vpliv na rezultat referenduma
V povezavi s prejšnjim problemom pa obstaja tudi obraten. Lahko bi rekli, da gre za drugo plat istega kovanca. Tak problem nastane, ko želi politična opcija s sklicem referenduma na isti dan kot z drugimi volitvami vplivati na rezultat referenduma (prejšnji odstavek obravnava ravno nasprotno situacijo).
Za razlago tega scenarija bom uporabil že omenjeni primer treh referendumov (dolgotrajna oskrba, vlada, RTV) in predsedniških volitev, na katerih sta bila glavna kandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar.
Desna sredina je z Logarjem uživala relativno visoko podporo med volivci (najvišja podpora desni sredini na predsedniških volitvah sploh). Težko zanikamo dejstvo, da Logarjevi volivci ne bi podprli (oz. v tem primeru zavrnili) referendumov, ki jih je predlagala SDS. Zakoni, ki so bili predmet referendumov, bi bili bistveno težje – ali pa vsaj z bistveno manjšo večino – podprti s strani volivcev.
To je tudi razlog, zakaj so opozicijske stranke želele referendume izvesti skupaj s predsedniškimi volitvami in zakaj so vladne stranke temu nasprotovale. Vsi ostali argumenti o varčevanju in opevanju visoke volilne udeležbe so le pesek v oči ter žalijo um slehernega slovenskega volivca.
Hitenje, nejasnost ali nesmotrnost referendumskih vprašanj
Čeprav se bomo 9. 6. odločali o posvetovalnih referendumih, ki nimajo nobenih pravnih učinkov, rezultat na njih ni nepomemben. Če vlada oz. oblast prezre voljo ljudi, ki so jo izrazili na posvetovalnem referendumu, gre v večini primerov za politični samomor. Taki referendumi torej de iure nimajo nobenih učinkov, de facto pa še kako veljajo.
Prav zaradi tega bi moral biti standard določnosti in jasnosti vprašanj na posvetovalnih referendumih enak ali vsaj približan standardu na zakonodajnih referendumih. Vsak državljan, ki na referendumu izjavi svojo voljo, bi moral vedeti, kakšne posledice lahko to ima v zakonodaji.
Drugi problem, ki ga želim v zvezi s tem izpostaviti, pa je vprašanje nesmotrnosti referendumskega vprašanja. Kaj če ljudje na referendumu zahtevajo nekaj, česar Državni zbor ne more izpolniti?
O določnosti bom govoril na primeru referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o nesmotrnosti pa na primeru referenduma o preferenčnem glasu.
Kaj pomeni pomoč pri prostovoljnem končanju življenja?
Vprašanje v podnaslovu potrebuje pred referendumom jasen odgovor, kaj pomoč pri prostovoljnem končanju življenja vključuje. Ali to pomeni evtanazijo (tj. aktivni uboj posameznika) ali zgolj pomoč, medtem ko si oseba življenje vzame sama?
Gre za ključno vprašanje, kajti evtanazija zahteva aktivno ravnanje drugega posameznika (najpogosteje zdravnika) in je primerljiva s kaznivim dejanjem uboja. Pomoč pri samomoru pa pomeni zgolj pomoč drugega posameznika (npr. odvetnik ti prinese smrtonosno snov, ki jo zaužiješ sam), ki je danes še vedno kaznivo dejanje pomoči pri samomoru.
Kazenski zakonik omenjam zaradi tega, ker vsebuje različne sankcije za omenjeni kaznivi dejanji (ki, če bo zakon sprejet, seveda ne bosta več kaznivi, oz. ne bosta kaznivi pod enakimi pogoji). Za uboj se storilec kaznuje z zaporno kaznijo do 15 let, za pomoč pri samomoru do 5 let, če so podane olajševalne okoliščine pa le do 3 let. Iz tega je razvidno, da čeprav je posledica – smrt – enaka, že na podlagi višine kazni vidimo, da omenjeni ravnanji nista isti.
Tudi mnenja ljudi, ki podpirajo idejo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, se s tega vidika močno razlikujejo. Prvi podpirajo samo pomoč pri samomoru, drugi zraven še evtanazijo. Referendumsko vprašanje pa je postavljeno tako, da ustreza mnenju obeh skupin hkrati, čeprav morebiti nekdo, ki podpira pomoč pri samomoru, hkrati ne podpira evtanazije.
Predstavljajmo si naslednjo situacijo, ki, upam, bo bolj jasno nakazala dilemo. Če bi bilo na referendumu postavljeno vprašanje: »Ali podpirate splav?«, bi velika – upam trditi, da celo ustavna – večina predlog podprla. Kaj pa, če bi bila v tem vprašanju zajeta možnost splava v 8. mesecu nosečnosti? Prepričan sem, da pa tak referendum ne bi uspel, saj velika večina ljudi, ki sicer podpirajo splav, hkrati ne podpirajo splava po določenem času nosečnosti.
Tako kot splav, je tudi vprašanje končanja življenja zelo širok pojem, ki ga moramo jasno definirati, če in ko o njem odločamo. Čeprav, kot sem omenil, posvetovalni referendum nima nobenih pravnih učinkov, je tak referendumski rezultat odvisen od vsakokratne interpretacije. Pojavlja se nevarnost, da bi vlada soglasje ljudstva interpretirala širše, kot so si volivci morda želeli, ko so glasovali na volitvah.
Podobno mnenje je izpostavila tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Nejasnost vprašanja in zelo kratek čas, v katerem bi se lahko stvari izjasnile (referendum je namreč že čez tri tedne), gotovo ne moreta voditi do kakovostne in informirane odločitve vsakega posameznika.
Nesmotrnost referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za državnozborske volitve
Referendum o uvedbi preferenčnega glasu se morda ne sliši nič posebnega. Preferenčni glas poznamo z evropskih volitev, zato so ljudje več ali manj z njim seznanjeni. Če pa zadevo pogledamo pobližje, pa naletimo na kup težav, ki kažejo na nesmotrnost tovrstnega referenduma.
Prva težava, ki se mi zdi najmanj usodna od vseh, je nezadostna informiranost državljanov o delovanju slovenskega volilnega sistema. Če želimo spreminjati volilni sistem, je prav, da poznamo vsaj osnove. Kako točno so izvoljeni poslanci, kaj so volilni okraji, po katerem sistemu se poslancem dodeli mandat … so pa vprašanja, na katera bi od državljanov redko dobili pravilne odgovore.
To tudi ni presenetljivo ali sporno, saj od vsakega državljana pač ne moremo pričakovati, da se bo poglabljal v podrobnosti volilnega sistema. Lahko pričakujemo, da volivci o tem vprašanju sploh ne bodo razvili lastnega mnenja, ampak se bodo praviloma odločali v skladu z mnenjem stranke, ki jo sicer volijo ali podpirajo. To je seveda praksa tudi pri drugih referendumskih vprašanjih, vendar bo po mojem pri vprašanju preferenčnega glasu toliko bolj izrazita.
Drugi problem pa je veliko manj očiten. Kaj se zgodi, če referendum podpre večina volivcev, ustavi pa se v Državnem zboru? Vsakemu državljanu je jasno, da če referendumsko vprašanje podpre večina volivcev, je to znak Državnemu zboru, naj sprejme zakon, ki obravnava referendumsko tematiko. Stvar pa pri tem referendumu ni tako enostavna.
Volitve v Državni zbor ureja Zakon o volitvah v Državni zbor. Če želimo uvesti preferenčni glas, mora Državni zbor spremeniti omenjeni zakon, kar je zelo velik zalogaj. Ker so volitve temelj demokratičnega sistema, je za spremembo volilnih zakonov potrebna strožja večina v Državnem zboru. Če smo natančni, potrebna je absolutna kvalificirana večina, ki jo bolje poznamo pod pojmom ustavna večina (2/3 vseh poslancev).
Tak zakon oz. spremembo zakona mora podpreti vsaj 60 poslancev, kar pomeni, da morata za sprejem nujno sodelovati tako koalicija kot tudi opozicija. Po tej logiki bi človek pričakoval, da je tudi na referendumu potrebno izraziti strožjo večino, sicer je bistvo takšnega posvetovalnega referenduma popolnoma nesmiselno. Če bi predlog na referendumu dobil 51 % glasov, je sicer dosegel večino, ni pa dosegel večine, ki se (v Državnem zboru) zahteva za spreminjanje volilnega zakona.
Z vidika posvetovalnega referenduma to seveda ni usodno, saj tako ali tako nima pravnih učinkov. Sporno pa bi bilo z vidika strank v Državnem zboru, ki referendumskemu vprašanju nasprotujejo. Če so ljudje na referendumu večinsko izrazili voljo, pričakujejo, da bo Državni zbor (kot celota!) sledil glasu ljudstva. Če se to ne zgodi, izgleda kot neke vrste negacija ljudske volje, kar bo še dodatno zmanjšalo ugled institucij ali strank.
Sprememba volilne zakonodaje, ki že tako ali tako uživa visoko varstvo z zahtevano ustavno večino, po mojem mnenju ne potrebuje predhodnega posvetovalnega referenduma. Če je tako stroga večina dosežena v Državnem zboru, lahko sklepamo, da imajo o tej temi enako ali vsaj podobno mnenje volivci, ki so izvolili trenutni sklic Državnega zbora.
O referendumih bi lahko bilo napisanega še veliko, vendar vam želim predvsem dober in utemeljen premislek pred volitvami. Izkoristite glas po svoji lastni volji in ne pozabite: vox populi, vox Dei.
Novinar
