Slovenija je poplavljena. Veliko posledic se že zavedamo. Uničena življenja, nepredstavljiva škoda enormni stroški obnove in še in še. Koliko časa bomo sanirali te poškodbe ni znano. Prav tako pa še ni v celoti znano, kaj bi se moralo zgoditi, da se Slovenci ne bi delili na te in one. Še kak mesec nazaj bi lahko dejali, da bi se Slovenija lahko združila v času katastrofe, ki bi vizualno izbrisala oba bregova, in bi stali v dreku skupaj, a več kot očitno ni tako. Morda se tu govori o izjemah, ki so v času viralnosti na družbenih omrežjih prepogosto postavljene pred kritična in logična razmišljanja, a tako trenutno je. Nekaj ur smo se pospešeno ukvarjali z zadevo porušenih domov, poplavljenih mest in nepredstavljivo škodo, ki je mnogi Slovenci ne pomnimo. Nato pa se je temu hitro pridružilo nekaj, česar smo v deželi pod Alpami še kako vajeni. Blatenje in pripisovanje krivde. In kje začeti?
Centralizirane radarske slike vremenske ujme, ki so postale del teorij zarote
Novo desetletje je očitno prineslo večje število teorij zarot, ki jih mnogi izkoriščajo v svojo prid. V zadnjih tednih smo tako videvali nič koliko objav in komentarjev, ki so namigovali, da je toča (in priključene nevihte z njo) ustvarjena umetno, seveda s strani svetovne elite.
In če že v Veliki Britaniji obstaja podjetje, ki ob porokah zagotavlja lepo vreme s pomočjo ustavljanja dežja, potem ni treba prav daleč skočiti, če bi pomislili, da se lahko stvar uporabi tudi v obratno smer, kajne? In bolj kot so skušali vremenoslovci na ramenih večletnih izkušenj in študija razjasniti pojave oblakov, tornadov in ostalega, jim je noge spodkopavalo malo morje komentarjev z »jasno agendo«. Toča je umetno ustvarjena s strani elite, ki si želi s tem doseči… nekaj.
In skočimo v ta teden, tik preden so Slovenijo dosegle grozovite poplave. Radarska slika neviht in padavin, kjer sta prisotna dva koncentrična kroga, je obšla vsak košček slovenskega družbenega omrežja. Na tisoče in tisoče komentarjev, ki se strinjajo s tistimi, ki so stvar prilepili na svoj zid, je dalo vedeti, da nekaj ne deluje prav.
»Evo sploh ne skrivajo več trenutno nad Slovenijo umetno ustvarjanje frekvence glejte koncentriran krog na Arso Radar padavin,« je zapisal eden od tistih, ki je delil tako fotografijo in k temu dodal jasno sporočilo: »NAROD ZBUDIT SE BO TREBA!!! Delite da vidi vsa Slovenija«. Bralec, slovnično pomanjkljiva sta stavka iz tega razloga, ker gre za kopijo oziroma navedbo izvirnika.
Približno tri tisoč delitev objave, kjer lahko v komentarjih sicer preberemo nekaj razumnih odgovorov, ki citirajo vremenoslovce in odgovor ARSO Slovenija, a so hitro poteptani z odgovori, ki se naslonijo na to, da se elite tega zavedajo in da gre za javnosti primerno razlago. Nekaj omemb ovc, zbujanja, astrologije, 5G in podobno, a nato zmanjka nečesa za jasno razlago, kaj točno to je, če ni radarska slika oziroma meritev vremenskega stanja.
V stilu najbolj z vetrom obračajočega se politika bi lahko napisal, da naj se odloči vsak zase, kaj bo verjel, a preprosto ni primerno. V času, ko Slovenijo zadeva ena najhujših, če ne celo najhujših katastrof v zadnjih letih, se mnogi odločijo to izkoristiti za lastno pridobivanje všečkov ali glasov. Ali pa za vožnjo štirikolesnika.
Nika Kovač, kje si, da se boriš za vodo?
To je vsekakor ne sprašujem jaz, jo pa mnogi na naših družbenih omrežjih, ki v veliki večini pripadajo desnemu političnemu polu. Če jim v glavi ne deluje etični in moralni jeziček, ki pove, kdaj ja in kdaj ne, potem imamo objave, ki jih seveda pišejo in delijo tudi vrhovni osebki politične srenje. Podobno kot pri radarski sliki, se tudi tu delilci in »avtorji« sprašujejo dobesedne nebuloze.
»Kje je zdaj Nika Kovač, da bi kričala za vodo gre?« se glasi eden od opisov slike, ki prikazuje skorajda biblijsko poplavo enega od slovenskih krajev. V prvi vrsti politično obračunavanje, za katerega ne bi smelo biti niti koščka prostora, je primitivno dejanje. Obtoževati Niko Kovač (ali koga drugega), ki je sodeloval pri referendumu o vodi, in pri tem opraviti 0 minut raziskovanja, je znak mizernega človeka v času, ko bi morali stopiti skupaj. Ampak za tipkovnico je lahko vsak mojster, predvsem anonimen, in predvsem, ker se (seveda v šali) ne more uresničiti citat nekdanjega boksarskega asa, da je vsak pametnjakovič, dokler ne dobi klofute.
Nika Kovač je »ocenila, da bo za skupnost v tem trenutku storila največ, če bo ogabne pritlehnosti v tem trenutku ignorirala.«
Med drugim je moral Inštitut 8. marec izklopiti komentarje pri svojih objavah ter to pojasnil. »Odločili smo se, da bomo v naslednjih dneh izklopili možnost komentiranja naših objav. Razmere so resne. Ogromno ljudi trpi. V teh trenutkih je naloga vseh nas samo ena: pomagati, širiti solidarnost. Sovražni komentarji lažnih profilov k temu absolutno ne pripomorejo. V teh dneh nihče ne potrebuje obračunavanja, sovražnosti in agresije,« so zapisali v objavi, nato pa objavili številne objave, ki bodo v dejansko pomoč trenutni situaciji. Ampak pri tem smo pozabili na nekaj, česar mnogi v Sloveniji ne marajo. Da gre za nevladno organizacijo, ki krade denar tistim, ki ga zares potrebujejo.
Nevladne organizacije so tudi mnoge humanitarne organizacije in gasilska društva, ki so v prvih vrstah takih trenutkov. Počakati na trenutek, ko Sloveniji teče voda v grlo in nato obračunati z institucijami in osebami, ki ti niso ljube, je – ponovno – zelo oholo.
Golob, Janša, Šarec, lopate, helikopterji in gretje riti
Jasno je bilo, da bodo hitro na udaru politiki. Jasno je bilo tudi, da bo šlo nekaj stvari narobe, ker se drugače veliko tega sploh ne bi zgodilo. Po radarski sliki, Niki Kovač in NVO-jih so bili hitro na udaru politiki. Ministru za obrambo, Marjanu Šarcu, se očita zasedanje vseh helikopterjev, ki so v Sloveniji, saj se očitno ne najde nobenega, ki bi poletel v Črno na Koroškem, ker so vsi zasedeni zaradi političnih letov in obiskov. Ob omembi zasedenosti pa lahko rečem, da je veliko število članov našega parlamenta na počitnicah, saj potekajo parlamentarne počitnice.
Obtožbe, da so ti ljudje počakali na hude dni, da so šli na počitnice, so že prav huronsko bizarne. Pa so kakšne obtožbe celo na mestu?
Ko obtožbo Janeza Janše, da je šel pomagati v Mozirje z napačnimi čevlji z namenom lastne publicitete primerjamo z zapisi, ki pozivajo vlado naj sredstva namenjena vojni v Ukrajini preusmeri v slovensko katastrofo, se lahko jasno odločimo za tisto, ki je manj nora. Seveda se slednje ne more kar tako storiti, a pomoč v finančnem smislu vsekakor prihaja. Predsednik vlade dr. Robert Golob je napovedal, da naj bi škoda presegla 500 milijonov dolarjev. In prav tu bodo pomagale tudi te »neslavne« nevladne organizacije.
Kaj pa je tisto, kar je dejanski predmet navdiha v vsem tem obtoževanju gretja riti na parlamentarnih stolčkih? Poudarjanje Goloba in Janše, da moramo stopiti skupaj. Če bi si pustili biti kanček naivni, bi morda celo spustili solzico sreče, ker se slovenska politična smetana končno nekje strinja. Iskanje političnih točk lahko poteka na tak ali drugačen način – trenutno vidimo skoraj vsak vidik.
Da bo Janez Janša kdaj zapisal, da je bil vesel obiska Marjana Šarca, si ni mislil nihče. Obenem pa je v naši deželi političnih veljakov veliko in javnosti zaradi družbenih omrežij ne uide niti nič hudega sluteče rezanje torte ali kolesarjenje pri Umagu. Imamo pa Slovenci ponovno nekaj, kar iz naše dežele ustvarja celoto. To so naši gasilci in prostovoljci!
Vsi, ki pomagate: »Slava vam!«
Odziv slovenske javnosti na družbenih omrežjih je bil sladko-kisel. Objave o obračunavanjih so nam (upam da) dale vedeti, katera mnenja in glasove bomo poslušali v prihodnje. Po drugi strani pa imamo izjemne ljudi, ki jim pripada vsa čast in slava tega sveta. Hitra odzivnost in pomoč najranljivejšim je nekaj, kar navdihne generacije za nami. In če to kdo počne pravilno, so to tiste službe, ki so v kritičnih trenutkih v prvi vrsti. Včasih je lepo pisati na dolgo in široko, a nobena beseda ne opiše njihovega truda bolj kot: »HVALA!«
Slovenija mora stopiti skupaj. Državljani se moramo povezati in sodelovati. Tako kot smo že večkrat skozi zgodovino in dati vedeti, da je le malokaj, kar nas lahko preseneti in premakne. Zaupanje v Slovenijo je lahko včasih nizko, ampak zaupanje v slovenski narod, kot si ga zamislimo, pa je neprekosljivo. In to je tisto, kar nam mora ostati v srcih tudi v prihodnje. Ne sme obstati le kot opomnik na hude trenutke, kot so bile poplave, žled, toča, covid in še kaj pred leti. To mora postati vodilo v naprej. Naivnost? Vsekakor, ampak optimistična, saj da vedeti, da v hudih trenutkih vedno stopimo skupaj. Kaj pa bo potem? Bomo videli, odgovor pa se nam ponuja na dlani, vsaj glede na videno zadnjih dni.
Slovenija, drži se!
Urednik portala Student.si
