V sredo, 17.4. so Hrvati volili svojih 140 predstavnikov sabora. Na parlamentarnih volitvah je že tretjič zapored dokaj gladko zmagala Plenkovićeva HDZ, toda ni še jasno s kom bo novi (stari) mandatar oblikoval vlado. Poglejmo si, kako so volitve potekale, kako gladka je bila zmaga HDZ in škandale, ki so si jih tekmeci metali pod noge.
Volilni sistem na Hrvaškem
Preden se podamo v pregled izida in poteka volitev, je morda na mestu krajši prelet čez volilni sistem, ki se na Hrvaškem uporablja pri parlamentarnih volitvah. Je nekoliko drugačen od našega, zato si ga na kratko oglejmo, da se izognemo nejasnostim.
Hrvaški parlament oziroma sabor ima 151 predstavnikov. Izvoljeni so iz desetih geografskih in dveh posebnih volilnih okrajev. 140 sedežev se voli v desetih geografskih volilnih okrožjih s 14 sedeži (1.–10. volilni okraji) s proporcionalno zastopanostjo z odprto listo (z uporabo 5-odstotnega volilnega praga), pri čemer se sedeži dodelijo po d’Hondtovi metodi. Volivci torej lahko oddajo preferenčni glas, vendar imajo na listi stranke prednost kandidati, ki so dosegli vsaj 10 % glasov.
3 mandati se volijo v posebnem volilnem okraju (11. volilni okraj) za hrvaške državljane, ki živijo v tujini. Iz volilnega okraja za narodne manjšine (12. volilni okraj) pa se voli 8 poslanskih mest: 3 sedeži za srbsko, 1 za italijansko, 1 za madžarsko, po 1 za češko in slovaško, po 1 za albansko, bošnjaško, makedonsko, črnogorsko in slovensko ter po 1 sedež za avstrijsko, bolgarsko, nemško, judovsko, poljsko, romsko, romunsko, rusinsko, rusko, turško, ukrajinsko in vlaško narodno manjšino.
Za Hrvaško izjemno visoka volilna udeležba
Do 11.30 se jih je udeležilo skoraj 748.000 ljudi oziroma 24,24 odstotka volilnih upravičencev, do 16.30 pa je glasovalo 50,6 odstotka ljudi oziroma 1.605.472 volilnih upravičencev, je sporočila DIP. To je precej več kot na parlamentarnih volitvah julija 2020. Tedaj je bila volilna udeležba do 11.30 ure 18,09-odstotna, do 16.30 pa 34,04-odstotna. Volilna udeležba letos je bila tretja najvišja v zadnjih 24 letih.
Zelo zanimiv pa je bil izbor termina za parlamentarne volitve. Volitve na Hrvaškem so prvič potekale sredi tedna. Čeprav je po hrvaški zakonodaji volilni dan dela prost dan, je veliko zaposlenih kljub temu delalo, saj so bila odprta vsa trgovska središča in večina malih trgovin, proizvodnje pa niso ustavila niti nekatera podjetja. Državna volilna komisija je zato pozvala delodajalce, naj zagotovijo izmensko delo, da bodo lahko glasovali vsi volivci.
Milanovićeve Reke pravice niso odplaknile prejšnje vlade
Reke pravice, ki jih je ob neustavnem vstopu v kampanjo napovedal predsednik republike Zoran Milanović, še niso odnesle vladavine premiera Andreja Plenkovića, ki pa ga, kot kaže, vendarle čaka zahtevno politično barantanje.
HDZ, stranka aktualnega premierja Andreja Plenkovića, si je zagotovila 61 mandatov, kar je več, kot so ji napovedovale vzporedne volitve. Takrat so stranki namreč pripisali 59 poslanskih mest. Sledi ji levosredinska koalicija stranke SDP, katere neuradni premierski kandidat naj bi bil aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki so ji vzporedne volitve napovedovale 43 mandatov, dobila pa jih je 42. Za njima so se zvrstili Domovinsko gibanje s 14 mandati, Most z 11 mandati, Zmoremo! z desetimi, Istrski demokratski sabor (IDS) z dvema, Neodvisna platforma Sever z dvema in Fokus z enim mandatom.
Bo HDZ uspelo sestaviti vlado?
»HDZ je osvojil več mandatov kot vsa levica skupaj, kar je odličen rezultat«, je dejal vidni član stranke in aktualni notranji minister Davor Božinović za Novo TV, minister za gradbeništvo in nekdanji vodja poslanske skupine HDZ v saboru Branko Bačić pa je za N1 Zagreb povedal, da so več kot zadovoljni. V HDZ so prepričani tudi, da bodo sestavili novo vlado.
Za sestavo vlade bo doslej vladajoča stranka potrebovala vsaj še eno od večjih desnih strank, Most ali Domovinsko gibanje. Takšna koalicija se trenutno zdi najbolj verjetna, saj sta Most in Domovinsko gibanje nazorsko še najbližje prav HDZ. Toda obe potencialni partnerici HDZ imata že skupno negativno preteklost pri poskušanju sestave vlade. Prav tako pa je v javnost dan pred volitvami prišel manjši škandalček, ko so v javnost prišli posnetki Plenkovićevega ne tako blagega verbalnega obračunavanja s potencialnimi koalicijskimi partnerji.
So bile žaljive besede zgolj odgovor na provokacijo?
Plenković je dejal, da ti posnetki sicer nikakor ne bi smeli priti v javnost, ker je nekdo snemal interni sestanek vodstva stranke. Kdor pa se vsaj malce spozna na politiko ve, da se na internih sestankih, proč od oči in ušes javnosti, govori rahlo bolj sproščeno.
V zagovor pa je dejal, da so že pred tem člani Domovinskega gibanja objavili neki plakat, kjer je bil Plenković predstavljen kot četnik. »Ti isti ljudje so proti meni vložili kazensko ovadbo, seveda lažno, z namigovanjem, da spodbujamo prihod ilegalnih migrantov na Hrvaško. Bezuk je prišel iz tistega bazena, ni prišel neizzvan na Markov trg in streljal na Banske dvore ter skoraj ubil hrvaškega policista, ki ga dobro poznam. To je nekaj, kar je DP relativizirala, to je praksa politične stranke, ki se ji zdi normalno, da strelja na vlado, ker si menda to zasluži. Tukaj ni nič posebnega,« je še dejal.
Kakšne barve bo nova vlada?
Morda se je tudi vam ob spremljanju volitev pri sosedih pojavilo vprašanje, če bo morda še ena evropska država dobila vlado, ki je vse prej izključno desna kot desnosredinska. Spomnimo na preobrate v Italiji, na Švedskem in nedavno na Nizozemskem, ko so volivci svojo naklonjenost pokazali (skrajno) desnim strankam. Razlogi za to so na dlani, vanje se ne bomo spuščali, toda isti problemi vse bolj prežemajo tudi Hrvaško in okolico. Zanimivo bo torej videti, kakšne barve bo nova hrvaška vlada. Vse bolj pa kaže na to, da jo bodo sestavljale tri največje desne in desnosredinske stranke v državi. Poudariti pa je treba, da sta Most in Domovinsko gibanje zelo izrazito desni stranki.
Kljub temu pa si HDZ še vedno pušča odprta vrata za vstop v koalicijo z bolj liberalnimi strankami. Po neuradnih informacijah Jutarnjega lista, se v levo-liberalnem taboru dogovarjajo o skupnem nastopu s HDZ na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, liste pa naj bi vložili do 23. aprila, zato je tudi to ovira za sestavo večine s Plenkovićem, saj bi na neki način leve in levosredinske stranke tako izdale svoje volivce, ki so si na vse pretege želeli Plenkovića odstraniti z mesta predsednika vlade.
Novinar
