Komentar: Onlyfans – kakšna je cena dostojanstva?

Med epidemijo in lockdowni, ki smo jih preživeli, se je veliko ljudi v svojem prostem času zatekalo na družabna omrežja, na katerih je večina vsebine neškodljiva in namenjena zabavi. Trenutno so najbolj priljubljeni smešni videi, ki gledalce kratkočasijo s takšnimi ali drugačnimi posnetki. Sicer je vprašljivo, kaj lahko ti posnetki gledalcu doprinesejo, vendar se vsaj gibljejo v nespornem območju družbeno sprejemljivega.

Razcvet v času epidemije

Na drugi strani imamo platformo Onlyfans, ki je razcvet doživela prav med koronakrizo. Platforma naj bi bila namenjena deljenju različnih vsebin in znanj, postala pa je plačljiva platforma za (mehko) pornografijo. Platforma je razvnela ogromno polemik, od tega, da je objavljanje in snemanje pornografije pošteno delo, do tega, da so ženske, ki vsebine objavljajo, odrasle in je objavljanje njihova avtonomna odločitev.

Res je, da med ženskami, ki objavljajo svoje posnetke in fotografije, in oboževalci, ki te vsebine gledajo in zanje mastno plačujejo, ni fizičnega stika. Vendar je po mojem mnenju to kljub vsemu oblika spolnega dela. Razlika med prijateljicami noči, ki jih najameš v bordelu in temi, ki svoje telo prodajajo na Onlyfansu je torej zgolj ta, da je vmes virtualna pregrada.

Iskreno ne razumem ljudi na obeh straneh storitve. Se ženskam, ki ustvarjajo vsebine, zdi to sprejemljivo? Res je, da se lahko na tak način hitro zasluži precejšnje vsote denarja in res je, da je denar dobrina, ki odpre in olajša marsikatero pot, vendar gre tu za vprašanje dostojanstva in, po mojem mnenju, tudi samospoštovanja.

Kakšne so posledice?

Če se to že ženskam ne zdi sporno, kaj si o tem mislijo njihovi partnerji? Se njim zdi normalno, da svojo drago delijo z milijoni drugih moških, ki jo poželjivo gledajo in za to celo plačujejo. Je na tem mestu argument, da so ženske odrasle in samostojne in lahko v življenju počnejo kar želijo, tehten? Seveda je res, da lahko počnejo kar želijo, vendar bi, po mojem mnenju, morale sprejeti posledice, ki jih njihove odločitve imajo na partnersko zvezo.

Na eni strani imamo torej ženske (in njihove družine), ki s tem služijo, na drugi strani pa imamo ljudi, ki te vsebine redno gledajo. Ob vsej zastonj pornografiji, ki je na spletu dostopna, raje mesečno plačujejo naročnino za kanale. Vendar je tudi tu manjša past, saj je večina objav ekskluzivnih, kar pomeni, da je potrebno za ogled posamezne objave kljub mesečni naročnini ponovno plačati.

Če sem iskrena, se mi zdi platforma Onlyfans in njen princip delovanja povsem nelogičen, nesmiseln in nesmotrn, pa vendar je doživel ogromen uspeh. Punce, ki jim gre to najbolj od rok, so zaslužile po nekaj milijonov letno, kar vsekakor ni zanemarljiva vsota. Ob tako vrtoglavih zneskih se ljudje zamislimo in pomislimo, če je vredno za nekaj časa potlačiti svoje vrednote za ceno finančne preskrbljenosti do konca življenja?

Onlyfans vsekakor ni edina platforma, ki bi jo lahko uvrstili med sporne. Obstajajo namreč tudi spletne strani, na katerih uporabnice prodajajo slike svojih stopal, svoje uporabljene spodnje hlačke, na prodaj je celo voda, v kateri so se ženske okopale … Mejo, kaj je še družbeno sprejemljivo, je torej izredno težko določiti, tako da razprava o tem ostaja odprta.