Čeprav so mnogi slovenski politiki mnenja, da so družbena omrežja verodostojen prikaz javnega mnenja, se s tem javnost ne strinja. To pa ne pomeni, da med politiki ni vplivnežev. O, pa še kako so. Prednjačita dva, ki sta se pametno dogovorila, da si vsaj tu ne bosta skakala v zelje in tako držita primat v svojem ljubem omrežju. Javnost pa lahko vse to skupaj le opazuje z odprtimi usti ali pa preprosto zamahne z rokami. Slednjih je le nekaj, a ti zamujajo predvsem dve stvari. To sta izjemen humor, ki krasi naše politike in izraz na svojem obrazu, ko preberemo objavljeno. Po drugi strani pa tisti, ki redno sledijo objavam, zamujajo nekaj popolnoma drugega in to je nostalgija. Čas, ko našega mnenja o politikih niso narekovala družbena omrežja.
Uvod v bitko
Samo v zadnjih nekaj mesecih smo tako preko družbenih omrežij izvedeli vse o košnji trave, grajenju snežakov, ženskah v klubih, pokolu v Srebrenici, kmetijskih opravilih in kako daleč lahko vse to pripelje. Se slučajno spomniš kakšna je bila politika v času, ko predsednika tega nista uporabljala? Jaz tudi ne. In kot rečeno imamo v Sloveniji dva vplivneža (influenserja), ki sta kot za šalo postavljeno na najvišja položaja v državi. Predsednik vlade in predsednik države. Ostali si le želijo dela potice, nekateri pa jo kar sami vzamejo. In kaj kmalu bi se znalo zgoditi, da bodo influencerji in s tem politiki postali tudi samozaposleni v kulturi. No, takrat pa se jim res slabo piše.
Borut Pahor in Janez Janša
Borut Pahor je bil od nekdaj znan kot ljudski človek, upam si celo uporabiti izraz ljudina. Rad je bil med ljudmi, se slikal in bil na očeh javnosti. Nekakšen politični Damjan Murko bi lahko rekli. In kot je gospod Murko iz svoje situacije izvlekel kar se da veliko, je enako storil tudi gospod Pahor. Zdaj je predsednik države, ki mu mnogi očitajo, da preveč časa porabi za objave na Instagramu. Ko bi vedeli, kako se bo odvil njegov prvi podvig z zlato ribico, bi mu že takrat ugasnili vse profile. A biti brez družbenih omrežij je težka naloga, a o tem nekaj kasneje. V tej burleski pa smo lahko veseli, da predsednik države vsaj nikomur ne škodi s svojim početjem (upam). Simpatično in patetično hkrati. Morda nam bo že jutri ponudil nagradno igro v sodelovanju s Telemachom, kjer bo ponujal Huaweiev novi telefon.
Janez Janša je eden izmed najbolj zaslužnih oseb za osamosvojitev Slovenije, ki še vedno živi na račun tega. Si lahko predstavljamo, kakšen car bi bil, če bi se nekaj let po osamosvojitvi umaknil iz politike? Verjetno bi imel že njegov kip, a žal ni tako. Še vedno je tu in vsakič se vrne z novim orožjem, a tega ne misli prodati naprej. To orožje je njegov Twitter profil. Z neverjetno natančnostjo se njegove projektilne objave vedno znajdejo na prvih mestih branosti in ogledov. Morda včasih popolnoma zgrešijo, a ko zadenejo, povzročijo popolno opustošenje javnih obrazov. Stalno je na udaru kritikov, ki si želijo, da bi Twitter uporabljal bolj razsodno. Ko to stori (poezija) pa hitro postane poet, ki mora zraven najti čas, da opravlja delo premierja. A kot pravi car tudi ponudi delovna mesta. To je lahko ležanje na kavču ali pa ustvarjalec spletne strani Sledilnik Maršala Tvita, ki meri njegovo udejstvovanje pri hitrih prstkih modrega ptiča. Ponuja nam dve vprašanji. Ali je Janša preko Twitterja tudi vplivnež? Bi to težavo rešilo, če bi logo Twitterja postal rdeč ptič in ne moder?
Vse skupaj je popolnoma noro
Njuni dvoboji so legendarni, kot Mike Tyson proti Evanderju Holyfieldu ali ZDA proti kateri koli državi z nafto. Izgovor za boj je sicer bolj bizaren kot bi bil sicer, a bizarna je tudi sama uporaba družbenih omrežij, ko jasno vidiš, da omejuje tvoje odločitve v življenju in delu. To je pač naša vplivna politika. Vplivna izključno zato, ker so iz dneva v dan večji influncerji, politika pa zato, ker smo se tako navadili govoriti, ko pride o zaposlenih na »šubi«.
P.S. članek bi bil daljši, a je mojo pozornost ukradel novi vplivnež. MNZ dobrodošli na prostranih širinah objav na »social networku«.
Urednik portala Student.si
