Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila postopek v zvezi z domnevnim izvrševanjem pritiskov ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana na Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Ministrovo komuniciranje so označili za neprimerno, hkrati pa ocenili, da ni razlogov za vodenje ločenega postopka.
Kaj je storil minister za zdravje?
KPK je novembra 2022 začela postopek na podlagi prijave, iz katere so izhajali očitki, da naj bi minister Bešič Loredan v telefonskem klicu dr. Gregorju Zemljiču, podpredsedniku Fidesa in vodji pogajalske skupine, grozil s številnimi zahtevami za podpis vladnega predloga.
Minister za zdravje naj bi v telefonskem pogovoru trdil, da ima ukaz s strani predsednika vlade, naj se v primeru napovedi in izvedbi stavke proti zdravnikom in Fidesu vodi totalna vojna. Cilj te totalne vojne pa je izčrpati zdravnike in Fides.
Wollt ihr den totalen Krieg?! (Želite totalno vojno?!)
Težko bi trdil, da so bile to točne ministrove besede. Besedna zveza totalna vojna nosi precej negativno konotacijo, saj je njena najbolj znana uporaba, sicer v drugačnem kontekstu, vsebovana v govoru nemškega ministra za propagando Josepha Goebbelsa.
Ne glede na to, ali so bile izrečene te besede, pa lahko sklepamo, da pogovor ni ustrezal etičnemu kodeksu funkcionarjev. Fides je pogovor prijavil Vladi, ki je primarno pristojna za obravnavo sumov kršitev etičnega kodeksa. Odzval se je predsednik vlade in ocenil, da so bile besede ministra neprimerne. Bešič Loredan se je za klic opravičil in pojasnil, da je bil naiven, a je s tem pridobil lekcijo, iz katere se je nekaj naučil.
KPK je ocenila, da je bil odziv Vlade v konkretnem primeru ustrezen, iz česar izhaja, da ni razlogov za vodenje ločenega postopka. Komisija se je pridružila sprejetemu odgovoru Vlade in potrdila oceno, da tovrsten način komunikacije ni v skladu z najvišjimi standardi integritete.
KPK Vladi RS podala priporočilo
V priporočilu je Komisija zapisala, naj Vlada »natančneje definira postopek ob sumu kršitve etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih, treba je vključiti določila, ki bodo opredelila časovni okvir reševanja sumov kršitev, predvsem pa opredeliti, katere so konkretne sankcije v primeru ugotovljenih kršitev etičnega kodeksa.«
Etični kodeksi funkcionarjev kot »nepopolni zakoni« (leges imperfectae) načeloma ne vsebujejo sankcije. Ideja je v tem, da se morajo funkcionarji etičnih kodeksov držati že na podlagi funkcije same in ne zaradi strahu pred morebitno sankcijo. Ker pa v zadnjih letih praksa žal odstopa od tega ideala, je morda res najbolje, da Vlada priporočilo vzame resno.
Novinar
