Z začetkom tedna smo priča postopnemu odpiranju trgovin, lokalov, restavracij. V šole se vračajo najmlajši osnovnošolci in najstarejši dijaki. Kaj pa se dogaja s študenti?
V korona času smo se soočili s šolanjem od doma. Niso nam ukinili obveznosti, izpite in kolokvije izvajamo na daljavo. Študentsko delo pa stoji. Velikemu deležu študentov so ukrepi za zaščito pred koronavirusom odnesli celoten prihodek. Država nas je konec aprila razveselila z enkratnim solidarnostnim dodatkom, pa je to dovolj?
Študentske finance
Študente lahko v grobem razdelimo v tri skupine:
- Tisti, ki niso nikoli delali preko študentskega servisa.
- Tisti, ki preko študentskega servisa delajo priložnostno, v času ko nimajo študentskih obveznosti in zaslužek porabijo za nadstandard (počitnice, skuter, izpit za avto, tečaji, žuranje, darila, potovanja).
- Tisti, ki se z zaslužkom od dela preko študentskega servisa preživljajo.
Država je enkraten solidarnostni dodatek namenila vsem rednim študentom, ki so državljani Slovenije. Denar, seveda, prav pride vsakomur, vendar ni vsakomur enako potreben.
Študent, ki se preživlja s svojim delom, si plačuje položnice, gorivo in kupuje hrano, se z dodatkom 150 € ne bo (niti približno) rešil iz finančnega brezna. Po drugi strani nekdo, ki tako ali tako nikoli ni opravljal študentskega dela, ni občutil korona-ukrepov v svoji denarnici, pa je vseeno dobil dobrodošel finančni dodatek.
Z enkratnim solidarnostnim dodatkom ni bilo storjene veliko koristi. Ker dodeljevanje ni bilo premišljeno, se zaradi tega dodatka ni rešilo študentskih finančnih težav.
Danes se nihče več ne vpraša, kako bo študent plačal elektriko in najemnino, saj je dobil pomoč od države.
Pa itak študentje živijo v Hotelu Mama in študirajo ker nočejo delat, baje. ?
Novinar
