Novak Đoković je prvi igralec sveta, tudi v prenesenem pomenu, kar je v zadnjih dnevih postalo še kako očitno. »Želeli so ga podcenjevati, ponižati njega in Srbijo,« je dejal njegov oče Srđan in prilil metaforičnega olja na ogenj razplamtelega Melbourna. Avstralske oblasti so namreč priljubljenemu Noletu zavrnile vstop v Avstralijo le nekaj dni po tem, ko so mu ga odobrile. Vizum je bil preklican in nato dovoljen, a ni šlo brez drobnega tiska. Kdo je kriv? Cepilci, anticepilci, fašistična Avstralija, Nole, NWO, Srbija, ali je grešni kozel ponovno administrativni postopek, ki ga okrivimo, ko ne najdemo pravega razloga?
Petega januarja je Novak Đoković, prvi tenisač sveta, odpotoval proti Avstraliji na turnir Australia Open. Po večurnem pridržanju na letališču so mu oblasti prepovedale vstop v državo in tu se je zgodba še bolj zapletla. Na eni strani srbsko poročanje o zadevi, da so ga zaprli kot kriminalca in z njim ravnajo kot z zapornikom. Na drugi strani izjava avstralskih oblasti, da ni upravičen do izjeme za vstop in lahko prosto zapusti državo. Če je na teniškem obračunu, ko navijaš za enega ali drugega, zadeva zelo preprosta, tokratni primer ni tak.
Novak Đoković ni cepljen proti koronavirusu, ga pa je prebolel v decembru (tudi tu naj bi se že pojavljale luknje) in bil s pogojem prebolevnosti upravičen do izjeme za vstop v Avstralijo. Zvezna dežela Victoria naj bi mu vstop na teniški turnir dovolila, saj je imel zdravniško opravičilo. Kje smo zdaj? Nole je v karantenskem hotelu sredi fašistične Avstralije, kot so jo oklicali nekateri mediji, svoje mnenje pa ima tudi avstralska notranja ministrica Karen Andrews. Dejala je, da je vsak posameznik, ki ne upošteva njihovih strogih pravil, zavrnjen, ne glede na to, kdo je. Pridružil se ji je avstralski premier Scott Morrison, ki je povedal, da so pravila pravila in ni nihče večji od njih. Spomnimo, da je Avstralija država z izjemno strogimi ukrepi, kar ji sicer pri preprečevanju epidemije ni ravno pomagalo.
Pri običajnem tujcu na avstralskem letališču bi se zadeva končala z njegovim odhodom. Verjetno bi bil del dokumentarne oddaje o nadzoru na letališčih, a zadeva ne bi bila tako javno pokrivana. Ker pa gre za enega največjih športnikov vseh časov, je celotna zadeva preprosto postala politična. Ne le, da situacija razburja Melbourne, ampak je njegov »boj« postal svetovna afera. Njegov oče Srđan je povedal: »To je bitka za svobodni svet, ne samo bitka za Novaka, temveč bitka za ves svet. Če ga ne izpustijo čez pol ure, gremo na ulice«. Dodal je še nekaj reči o srbskemu narodu, srbskemu ponosu oziroma diki ter nekaj o historičnih branilcih Srbije skozi zgodovino. In ljudje so odšli na ulice, a najprej nekaj o dejstvu, da Novak še ni zapustil Avstralije. Zakaj je tako? Odgovor je za športnika, ki velja za enega največjih, sila preprost. Če Avstralijo zapusti, se tri leta ne bo smel vrniti vanjo in mu to odvzame priložnost novega pokala in najverjetneje tudi druge težave. Vrnimo se na ulice, Melbourna ali ulice družbenih omrežij.
Novak je postal v le nekaj urah simbol številnih bitk. Svet proti enemu odstotku. Srbija proti Avstraliji. Svobodni proti zatiralcem. Ljudje proti koroni. In prav slednja je tista, ki je pripeljala do vsega opisanega. Novak ni edini, ki so ga zadržali, a je edini, ki ga še vedno zadržujejo. Zakaj? Morda imata prste vmes Rafael Nadal in Roger Federer, od katerih bi se z zmago na turnirju kar malce oddaljil. Teorije zarote so zabavne, a te lahko kaj hitro obsedejo, zato bomo to raje pustili zakopano v zemlji. Verjetno lahko predvidevamo tudi to, da so to že predvideli Simpsonovi pred dvanajstimi leti.
Avstralija je bila v precepu. Spustiti Novaka naprej tudi po tem, ko so ga zavrnili in bi s tem popustili ter spoznali svojo zmoto. Z vse daljšim zapiranjem Đokovića pa so tvegali, da izjemno hitro občinstvo družbenih omrežij spozna, kaj so počeli v svoji preteklosti in to prenese na danes. Nacistična, fašistična in zatiralska Avstralija, ki ji je zmanjkalo Aboriginov in se zdaj znaša nad necepljenimi. In če se sprašuješ, kaj imajo s tem cepljeni in necepljeni, se v zadnjih dveh letih zdi, da se svet ločuje le še na to. Ločevanje naroda je bistvo in uspeva. Vsak naj pogleda v svojo preteklost in se spomni, kdaj je bil svet tako razcepljen – dobesedno. Verjetno nikoli.
Na nekaj urnem sojenju, ki naj bi avstralsko vlado stalo pol milijona tamkajšnjih dolarjev, je bil njegov vstop v državo dovoljen. Bere se kot drobni tisk, saj lahko minister za deportacijo vseeno deložira Đokovića in ga pošlje iz države. To naj bi se skoraj zgodilo, a kaj, ko ni šlo preko ponovne aretacije Noleta. Kot bi rekli Srbi: »Nije kraj.« Bo te zgodbe kdaj konec, ali bo to le še en primer prioritetne obravnave, na katero eden izmed azilantov čaka že sedemnajst let?
Zgodba Novaka Đokovića ni končana in še nekaj časa ne bo. Bo le ena izmed mnogih, ki so zapolnile čas med začetkom in koncem epidemije (predvidevanje, da je bo konec). Bil je Jonathaan Isaac, ki ni pokleknil pri ameriški himni in se ni cepil, ker je mlad in ga je brez težav prebolel že dvakrat. Bil je Kyrie Irving, ki se ni cepil, bil takoj pozitiven in nato zaigral svojo prvo tekmo. Bil je Sergio Aguero, ki je tedne po cepljenju končal svojo profesionalno kariero. Bil je Christian Eriksen, ki se mu je ustavilo srce in je prebolel novi koronavirus in ni bil cepljen. Bil je Stevan Jelovac, ki je umrl le nekaj dni po tem, ko se je zgrudil na treningu. Bili so Adama Traore, John Fleck, Charlie Wyke in mnogi drugi, ki so po letih uspešnih karier te skoraj končali zaradi stiskanja v prsih. In tu je zdaj Novak.
Njegova zgodba bo v tem ali onem primeru uporabljena v namen deljenja ljudi. Krize prikazujejo neverjetne zgodbe združevanja ljudi, ki niso vedno na isti strani, a se vseeno borijo za isti cilj. Takoj, ko kriza ni več videti tako hudo, se začnejo delitve. Delimo pa se, o tem ni dvoma. Že predolgo in iz dneva v dan je takih stvari več. Bo to le še en Je Suis Novak, kot so bili umori v Charlieju in avstralski požari, ki jim je prav on podaril na tisoče dolarjev, ali bo ta zgodba bližje združenju za malega Krisa, ko smo stopili skupaj? Verjetno nič od tega. »Oseba je pametna, ljudje so neumni,« se je nekoč izpisalo na dnu nekega filma in se naslednjih xxx let dokazovalo. Morda bo pomagalo spreminjanje profilke na Facebooku ali nov status na Twitterju? Poskusimo … Je suis Novak. Je kaj bolje? Verjetno ne. Kaj se pa dogaja v RTV? Ali kdo sploh ve?
Urednik portala Student.si
