Delo v parlamentu je naporno, mučno in težavno, včasih pa očitno neverjetno dolgočasno. Slovenijo preveva športno-politična aferica, katere akterji so kdo drugi kot poslanci RS. V glasu Michaela Bufferja ali Davida Diamanteja, dobrodošli v nocojšnji dvoboj. Pomerila sta se predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na eni in poslanec Dejan Zavec na drugi strani. Bil je to zgodovinski dvoboj, ki bo zapisan v boksarske knjige Slovenije, kot edini dvoboj Dejana Zavca, ki si ga bodo ljudje dejansko zapomnili.
Če pustimo one-two-punch poizkus humorja nekoliko ob strani, je imel dvoboj dejanski pomen. Snemali so kratki film, katerega del je bil simbolni boksarski dvoboj. Namenjen naj bi bil ozaveščanju o boju proti otroškemu raku. In če je bil cilj boksarskega dvoboja v hramu demokracija to, da se o njem govori, potem jim je še kako uspelo. Zdaj pa se vrnimo k samemu boksu v Državnem zboru in zavrtimo čas nazaj v sredino maja letos. Boksarski šampion Dejan Zavec, izjemni športnik in človek, zaradi katerega Slovenija obožuje boks še v nekoliko večji meri, je takrat povedal, da brez boksa pač ne bo šlo. Le kdo bi si mislil, da je bila to izjava, vredna samega Nostradamusa – sočasno s tisto, da je parlament primerjal z osnovnošolskimi klopmi. Po vulgarnih izjavah, žretju kokic, kinkanju in marsikateri drugi zadevi, ki se je zgodila v parlamentu, smo dobili še boksarski dvoboj. Zmagovalca ni bilo, saj bi lahko več kot očitna zmaga Dejana Zavca pomenila, da bo predsednica DZ besedo umaknila še komu iz svoje stranke Gibanje Svoboda. Obe besedi v imenu stranke sta bili očitno vzeti zelo resno in zagnano.
Zakaj boks v parlamentu? Simbolni dvoboj za ozaveščanje o boju proti otroškemu raku. Ali je bil to najboljši način za ozaveščanje? Najverjetneje ne. Enako pa je zanimivo, da se ta ideja ne bi uvrstila niti med trideset najbolj bizarnih, ki so se rodile v parlamentu. Dejanski odgovor na vprašanje o boksu v parlamentu smo prejeli že pred dnevi, ko so poslanke in poslanci DZ prejeli povabilo k sodelovanju pri snemanju igranega filma DZ za otroke iz pediatrične klinike. Nasprotnika bi oziroma sta dvoboj prekinila z rokovanjem in z znakom zlatih pentljic, ki so tudi znak boja proti otroškemu raku. Sodelujoči poslanke in poslanci dvoboj spremljajo iz poslanskih klopi in se jima nato pridružijo v zadnjem prizoru s sporočilom upanja in podpore, z zlatimi pentljami v rokah. V prvem planu je bilo, da bo video objavljen tudi na družbenih omrežjih. Se bo to po manjšem pogromu dejansko zgodilo? Bomo videli.
Stranka SDS je sodeč po izjavi za javnost zgrožena nad dogajanjem in je obenem mnenja, da bi lahko poslanke in poslanci naredili več tako v simbolnem smislu kot s trajnimi spremembami zakonodaje. Kakopak je zlahka gledati izven ringa in komentirati, lahko pa bi se vprašali nekaj drugega. Zakaj se boksarski dvoboj, ki simbolizira dvoboj otroka in otroškega raka, konča z remijem? Zakaj ne z zmago, ki bi simbolizirala otroka?
Morda bi bil dejanski boksarski dvoboj boljša odločitev, ki bi jo lahko slovenski parlament uvedel v prihodnje. Na slabše gre že tako ali tako težko. In če nič drugega, se je vsaj prijetno igrati z mislijo, da bi namesto pritiskanja gumbov poslanke in poslanci glasovali z boksarski dvoboji.
Sprejemanje ukrepov proti draginji? Robert Golob proti Janezu Janši bi bil dvoboj večera, z največ pozornosti. Ob tem bi potekalo še nekaj manjših dvobojev, kot je navada v modernem boksu, saj je vse bolj jasno, da glavni dvoboj potrebuje še nekaj dodatnih vabil (pasti) za zapravljanje gledalčevega (davkoplačevalskega) denarja. Sprejemanje sprememb o družinskem zakoniku? Luka Mesec in Branko Grims bi vsekakor nabrala tudi nekaj gledalcev, saj gre za priljubljena poslanca na eni in drugi strani. Zaslužki s strani PPV (pay per view) različice ogleda bi romali takim namenom, kot je bil sam simbolni dvoboj. Le kdo ne bi plačal za ogled dvoboja med predsednico DZ in bivšim boksarjem, ki je v 40 dvobojih zapisal 35 zmag in se vpisal v zgodovino slovenskega športa?
Da je včasih težko najti zaključno misel priča dejstvo, da jih mnogo porodi že sama ideja boksarskega dvoboja v parlamentu za simbolični pomen. Ena od misli bi lahko bila vprašanje o tem, kako bi bili videti ti dvoboji. Bi bilo bolj podobno komercialnim dvobojem med Jakom Paulom in Natom Robinsonom ali prekrasni parodiji Jerryja Lewisa in Deana Martina v filmu Sailor Beware? V misli skoči še huda želja po novem boksarskem šampionu v Sloveniji, ki so jo poglobili že samo nostalgični spomini na dvoboje Mr. Sympathikusa.
Preko govora o boksu do dejanskega namena
Tu pa je še boj proti otroškemu raku. Zato sta tu naslednja odstavka, ki naj bosta tudi zaključna.
Rak pri otrocih je redka bolezen, predstavlja pa tretji najpogostejši vzrok smrti pri mlajših od 15 let. Pred njim so kot vzrok smrti samo poškodbe in prirojene nepravilnosti. Rak pri otrocih se v številnih značilnostih razlikuje od raka pri odraslih. V različnih starostnih skupinah otrok se različno pogosto pojavljajo posamezne vrste raka. V Sloveniji za rakom zboli približno 50 otrok letno, s stalnim naraščanjem v zadnjih letih, a z upadom umrljivosti. Danes tako pozdravimo že skoraj 80 % otrok z rakom. Najpogostejše rakavo obolenje pri otrocih je levkemija, ki predstavlja 30 % vseh rakov pri otrocih, tumorji osrednjega živčevja predstavljajo 21 %, limfomi 12 %, nevroblastom 7 %, mehkotkivni sarkom 7 %, kostni sarkom 7 % , nefroblastom 7 %, retinoblastom 3 %.
Med zgodbami, ki jih piše življenje, so tudi Junaki 3. nadstropja. Gre za otroke, ki se ali pa so se zdravili na hemato-onkološkem oddelku tretjega nadstropja v Ljubljani. To so otroci z rakom, pravi junaki, ki si od slovenskih politikov zaslužijo mnogo, mnogo več kot le filmček o boksu.
*z izjemo zadnjih dveh odstavkov je komentar humoren prikaz situacije in ne predstavlja mnenja celotnega uredništva.
Urednik portala Student.si
