Ni skrivnost, da delež katolikov že vrsto let strmo pada. Tovrsten trend je – z določenimi izjemami – že desetletja moč opaziti v vseh državah razvitega Zahoda. V zadnjih desetih letih je delež katolikov v Sloveniji upadel za več kot 12 %. Kljub temu pa se je povečalo – oz. kar potrojilo – število laikov, ki se vključujejo v verske dejavnosti.
Kratek pregled zgodovine Cerkve pri nas
Zgodovina krščanstva na današnjem slovenskem ozemlju sega že v 3. stoletje po Kristusu, naši slovanski predniki pa so krščansko vero sprejeli v 8. stoletju. Da je bilo območje današnje Slovenije prvo pokristjanjeno slovansko ozemlje, je zaslužen karantanski knez Borut, ki je menihom iz samostana sv. Petra v Salzburgu omogočil misijonsko dejavnost na območju takratne Karantanije.
Prav tako ne smemo pozabiti, da je bila Cerkev ena izmed nosilk razvoja ter narodnega prebujanja na Slovenskem v času novega veka. Jezuitski kolegij, ustanovljen sredi 16. stoletja, predstavlja prvo visokošolsko ustanovo na področju današnje Slovenije in s tem vključevanje Slovencev v takratno kulturno Evropo. Tudi Marko Pohlin, Jurij Japelj in Valentin Vodnik, eni izmed vodilnih razsvetljencev pri nas, so bili teologi oz. duhovniki.
Spomnimo še na blaženega Antona Martina Slomška, ki je preselil sedež lavantinske škofije v Maribor in ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa, ki je organiziral in financiral nov prevod Svetega pisma v slovenščino.
Obe svetovni vojni sta boleče zarezali v versko, cerkveno in kulturno življenje slovenskega naroda, po koncu druge pa je sledil tudi politični, ideološki in kulturni preobrat. Več kot tisočletna tradicija je postala opij za ljudstvo, diskreditacija kulturnih in civilizacijskih zaslug Cerkve za narod ter jezik pa je v javnem diskurzu in klimi močno občutna še danes.
Statistika
Po podatkih slovenskih škofij je bilo leta 2022 v Sloveniji 1,48 milijona katolikov, kar je za nekaj tisoč manj kot leta 2012, ko jih je bilo 1,55 milijona. Delež katolikov v družbi tako znaša nekaj manj kot 70 %. Omenjeni podatki vključujejo vse posameznike, ki so člani Cerkve, tj. vse, ki so bili krščeni in niso iz Cerkve izstopili.
To pa ne odraža števila posameznikov, ki se tudi identificirajo kot člani Cerkve. Na uradnem popisu leta 2002 se je za pripadnike katoliške veroizpovedi izreklo 57,8 % prebivalstva. Ta številka bi bila danes najverjetneje še nižja, upoštevajoč trende v drugih državah.
To lahko sklepamo tudi na podlagi dejstva, da je v zadnjih 10 letih število krstov upadlo za nekaj več kot 23 %, prvih obhajil za 15 %, birm za 16 %, cerkvenih porok pa za 21 %. Upadlo je tudi število cerkvenih pogrebov, ki je leta 2022 znašalo 67,8 % vseh pogrebov v Sloveniji.
Leta 2012 je bilo v Sloveniji 1087 duhovnikov, do leta 2022 pa je ta številka padla na 948. Zaznati je predvsem upad škofijskih duhovnikov in število novomašnikov. Za 15,1 % je od leta 2012 upadlo število redovnic in redovnikov, ki jih je bilo leta 2022 731.
Rast pa je kljub temu moč opaziti na drugih področjih. V katoliške vzgojne in izobraževalne ustanove predšolske, osnovnošolske in srednješolske ravni je bilo leta 2012 vključenih 3772 mladih, v letu 2022 pa 4182. Prav tako se je povečalo število stalnih diakonov, laiških katehetinj in katehetov, število ministrantk in ministrantov pa se je celo potrojilo.
Prihodnost Cerkve v Sloveniji
Kljub neizpodbitno pozitivni vlogi Cerkve v slovenski zgodovini, obstajajo na drugi strani nerazčiščeni in utemeljeni očitki, ki na celotno organizacijo mečejo slabo luč. Vloga nekaterih duhovnikov v ljubljanski škofiji med drugo svetovno vojno, spolne zlorabe in ostali grehi so teme, ki jih moramo obravnavati z vso skrbnostjo.
Zanikanje napak ali celo zločinov in pometanje pod preprogo so razlogi, zakaj število vernikov upada. Omenjene tragedije pa često izkoriščajo prav nasprotniki Cerkve, ki s posploševanjem in napadi zaničujejo vlogo Cerkve in vere. Ob tem moram poudariti, da najglobje razočaranje in žalost ob vsem tem čutimo prav mi, verniki.
Cerkev se bo morala v prihodnosti potruditi, da omenjene težave ustrezno naslovi in si s tem povrne upravičeni status moralne ter kulturne avtoritete v družbi. Čeprav število vernikov pada, pa naraščajoče število aktivnih katolikov kaže na določen trend, da verniki – predvsem mladi – nismo izgubili (za)upanja.
Vera ni zgolj statistični podatek. Izrazi se lahko v najrazličnejših obdobjih posameznikovega življenja ob preizkušnjah, ki so lastne vsakemu individuumu posebej. Zato števila vernih v nekem danem trenutku nikoli ni moč ugotoviti. Gotovo je le eno: dokler smo ljudje, bo tudi Cerkev.
Povsod Boga, ljubljena Mati, naj iščemo povsod Boga!
Novinar
