Komentar: ChatGPTja ne izkoriščamo, kot bi ga morali

Skoraj leto je minilo odkar je slavni chatGPT pretresel svet in postal dostopen javnosti in s tem vsakemu desetletniku, ki noče napisati svojega prvega eseja. Učiteljice tega planeta so nehale spati in cele noči razmišljale, kako preprečiti prihajajočo katastrofo: masovno goljufanje pri domačih nalogah, spisih, seminarskih nalogah in testih. 

Chatgbt je bil postavljen na preizkus. Testirali so ga amaterji in izvedenci na vseh področjih, ki so nato tehtno debatirali s prijatelji in kolegi, v čem je dober in česa še ne zna. Vsi smo se vznemirjali ob dejstvu, da nam bo ta nov izum za vedno spremenil življenja. Se je to res zgodilo?

Zakaj sovražimo chatGPT?

V Rusiji, Severni Koreji, Iranu, Siriji, Italiji ter na Kitajskem in Kubi je bil prepovedan. Nas je šokirala predvsem odločitev Italije, saj nam je najbližje in je hkrati edina zahodna država, ki je kontaktirala razvijalce iz ekipe OpenAI in zahtevala, da prenehajo izkoriščati podatke prebivalcev Italije. Trdili so namreč, da s tem kršijo splošno uredbo Evropske unije o varstvu podatkov. Prepoved je bila kljub temu zgolj začasna. 

Poleg raznih šolskih bližnjic je to novo spletno orodje v naša življenja prineslo tudi strah. Instantno veselje ob delovni razbremenitvi in ubiranju krajše poti je nadomestila skrb o naši nepotrebnosti. Mnogi so pomislili, ali bo njihov poklic ogrožen ali celo zamenjan z umetno inteligenco. Tudi če razvoj umetne inteligence vodi v izumrtje določenih poklicev, hkrati ustvarja nove. Potrebni bodo ljudje, da bodo preverjali kvaliteto dela, ki ga opravi stroj. Ga popravljali in s tem pripomogli k njegovemu učenju.

Drugi so ugotovili, da jih ne le ne ogroža, temveč, da jim sploh ne koristi. Če ga uporabljamo kot orodje za iskanje virov ali preverjanje zgodovinskih dejstev, ugotovimo, da rad navaja izmišljene vire, ki sploh ne obstajajo. Marsikoda je dejstvo o njegovi neveščosti zato pomirilo, druge bajno frustriralo zaradi njegove neuporabnosti. 

Kako revolucionaren je chatGPT za našo družbo?

Podobna občutja so zaznamovala tudi našo selitev v spletno okolje Zooma, Microsoft Teamsov in Skypa. Delo od doma je za delodajalce pomenilo razbremenitev, saj niso več priskrbovali fizičnega delovnega prostora, interneta, gretja in tako naprej. Ti zneski so se v večini primerov prenesli na delavce. Slednji so imeli pogosto v improviziranih pisarnah doma za vratom tudi otroke, ki so ostali brez vrtca. Sanjsko delo od doma v pižamo je hitro postala nočna mora. Toda tudi po povratku v našo tako imenovano staro normalno je opisana migracija pisarn spremenila način dela ali njegovo organizacijo. Marsikatero podjetje se je odločilo spremeniti svoj način poslovanja – bodisi v korist ali škodo delavcem. Naučili smo se, da nam spletna orodja olajšajo delo, omogočajo povezovanje z ljudmi na drugih delih planeta in dopuščajo fleksibilnost v izjemnih situacijah. Odkrili smo orodja, ki jih prej nismo poznali, saj smo mislili, da so nam neuporabna. 

Nevarnost, ki jo chatGPT predstavlja v šolah

Instiktivno zavračanje nove tehnologije ali naš futurističen strah, da bomo zamenjani z roboti, nam morda na podoben način zastira pogled pred morebitnimi pozitivnimi spremembami in novostmi. Skepticizem in zavračanje dotičnih tehnologij, še posebno v šolskem sistemu, ne pomeni nujno zgolj oklepanje klasične vzgoje, temveč tudi izgubo priložnosti versifikacije učnega sistema in ignoranco resničnega sveta. Temu primerno je veliko učiteljev in profesorjev tehnološko nepismenih in jim prvo oviro v interaktivni učilnici predstavljajo že zvočniki. Otrokom se po drugi strani pripisuje zasvojenost od tehnologije in nenehno zatekanje k tej ob srečevanju z šolskimi kot tudi življenjskimi problemi. 

Gre za integracijo novih orodij v učne procese in vzpostavljanje kritičnega odnosa do njih. ChatGPT je le en primer raznih programov, spletnih orodij in strani, ki jih učitelji smatrajo za največje sovražnike in imajo občutek, da v tem večnem boju čedalje hitreje izgubljajo. Namesto, da bi z njihovo pomočjo odprli prostor za usvajanje novih interdisciplinarnih veščin in učeče urili v prepoznavanju kredibilnih virov, tovrstna orodja preprosto prepovejo, v upanju, da so sami dovolj podučeni, da bodo primere goljufanja še vedno zmogli prepoznati.

Je chatGPT resnično nezanesljiv?

Konec koncev ne smemo pozabiti na dejstvo, da gre za obsežni jezikovni model. Njegova poglavitna naloga je pogovor z uporabnikom in generiranje teksta. Ob tem uporablja podatke iz različnih tekstov, ki so bili objavljeni pred letom 2021. Ob tem je pomembno poudariti, da ni iskalnik (kot na primer Google Search) in ne skenira določene baze podatkov. Njegov fokus je na primerih, ki jih je preučil in jih vzel za resnične oziroma kredibilne. Ravno zato je zmožen podajanja osnovnih informacij o splošno znanih dejstvih, zgodovinskih dogodkih, enostavnih računskih operacijah in podobno. Nima pa dovolj informacij, da bi se lahko poglabljal v specializirana področja in teme. Njegova spretnost se kaže v generiranju različnih vrst besedil, v katerih parafrazira že prebrano, torej že obstoječe. Temu sledeče torej ni zmožen kreiranja lastnih kreativnih in originalnih idej. Preden se torej pritožujemo nad njegovo neuporabnostjo in zmotljivostjo, se moramo podučiti o njegovi namembnosti.

Zakaj nam je chatGPT hkrati tako simpatičen?

V dobi, ko imamo informacije izjemno dostopne, se zdi že navaden brskalnik preveč obremenjujoč in počasen. Če želimo kratek in preprost odgovor na vprašanje, se nam ne ljubi brati člankov in iskati odgovor med mnogimi vrsticami. Veliko lažje je, če nam ga nekdo prinese na dlani. Ideja, da imamo personaliziranega asistenta, ki naredi točno to, kar želimo in nam poda točno tiste informacije, ki jih potrebujemo, je nadvse privlačna. Za hitro pomoč pri učenju, za reformuliranje nerodnega maila ali za brainstorming idej za ime zabave, ki jo organiziraš, je chatGPT tvoj pravi odgovor. Za pisanje tvoje diplome pa ti priporočamo raziskovanje na žgance, žal. 

Vesna Petrič

Novinar