Komaj čakaš božič in pridno vsak dan poješ čokoladico iz adventnega koledarja? Pa sploh veš, kako in kdaj so ljudje dobili idejo zanje? Odgovor je preprost: nepotrpežljivi otroci. Skupaj si poglejmo kratko zgodovino in pomen adventnega koledarja, da ukrademo nekaj minut čakanja na Kristusovo rojstvo in pozor! Pazi, da boš danes pojedel samo eno čokoladico!
Pomen adventa in adventnega koledarja
Beseda advent izhaja iz latinskega izraza adventus, kar pomeni prihod. Prvotno je bil viden kot čas, ki je zaznamoval Kristusov drugi prihod na svet torej sodni dan. Šele v srednjem veku je advent začel zaznamovati Jezusovo rojstvo v Betlehemu in prevzel vlogo odštevanja časa do božiča.
Čeprav danes običajno vidimo adventne koledarje v domovih od 1. do 24. decembra, adventni koledarji niso izključno namenjeni samo za december. Adventna nedelja – prva od štirih nedelj pred božičem – lahko pade med 27. novembrom in 3. decembrom. Kljub temu pa večina ljudi počaka do decembra, da odpre prvo okence na koledarju. Če si pravi »čokoholik«, lahko slediš cerkveni tradiciji in si tako pridobiš nekaj dni odpiranja čokoladic!
Štiri tematike adventa
Gotovo poleg adventnega koledarja poznaš še adventne venčke. Pa si se kdaj vprašali, kaj vsaka od štirih sveč na njem pomeni? Prepletene veje simbolizirajo večno življenje, sveče pa predstavljajo štiri adventne nedelje. Prvotni adventni venčki so imeli še peto svečo, ki se je prižgala na božični dan.
Kaj pomenijo sveče in kakšno tematiko nosijo adventne nedelje?
- Sveča upanja – ta sveča simbolizira svetlobo v temi. Ko kristjani gledajo na to svečo, slavijo upanje, ki ga imajo v Kristusu.
- Sveča miru – ta sveča simbolizira mir, ki ga ljudje najdejo v Kristusu.
- Sveča ljubezni – za kristjane bi to moralo pri Jezusu vzbuditi občutek ljubezni in češčenja.
- Sveča veselja – ta sveča simbolizira radost, ki jo prinaša Kristusovo rojstvo.
Kako smo dobili adventne koledarje?
Advent naj bi prvič praznovali leta 567, ko so se menihi začeli postiti v mesecu pred božičem. Čeprav se zdi, da je to danes nasprotje prazničnemu razpoloženju, ker advent smatramo kot čas za obilje, je post v času pred božičem pogostejši, kot si morda mislite. V številnih pravoslavnih in vzhodnih katoliških cerkvah adventni čas traja 40 dni in je znan kot božični post, začne pa se 15. novembra.
Prvotni adventni koledarji so imeli obliko jaslic. Bile so v škatli s steklenim pokrovom na vrhu, ki je bila okrašena s trakovi in rožami. Vsebovala je podobi Marije in otroka Jezusa. To škatlo so nosili od vrat do vrat in verjeli, da prinaša nesrečo, če je niste videli pred božičnim večerom.
Zamisel o odštevanju dni do božiča pa se je zares začela v Nemčiji. V nekaterih hišah so v svečo naredili 24 zarez in pustili sveči goreti eno zarezo na dan, v drugih so prosili otroke, naj v prazno zibelko na verando vsak dan položijo slamico, kamor bodo na božični dan položili Jezusa. Spet drugje so na okvir vrat zarisali 24 črt, otroci pa so vsak dan eno izbrisali. Ponekod so po hiši razstavili po eno pobožno podobo na dan. V začetku 20. stoletja pa so časopisi in založniške družbe začele izdelovati preproste papirnate koledarje.
Priljubljenost adventnih koledarjev je narasla zaradi nemškega tiskarja Gerharda Langa, ki je po navdihu svojega domačega koledarja oblikoval kartonasti koledar. Do dvajsetih let 20. stoletja se je razvila zamisel o rezanju vratc v karton, pri čemer bi vsaka skrivala svetopisemsko podobo ali verz. Stoletje pozneje še naprej privlači otroke in odrasle na vse bolj raznolike in nepričakovane načine, komercialne, pa tudi bolj duhovne.
Izdelaj svoj koledarček
Za konec pa še ideja za koledar, ki bo malce drugačen. Ne bo napolnjen s čokolado, ampak z idejami za aktivnosti s prijatelji in družino. Koledar je lahko v običajen ali kar v digitalni obliki, vsebuje pa naj razne zabavne aktivnosti za preživljanje prostega časa. Puščamo pa seveda lastno presojo, kaj sodi med primerne aktivnosti za otroke in kaj za prijatelje s fakultete.
Novinar
