V zadnjih dneh so zahodno Evropo, pa tudi njen osrednji del in nekatere druge dele, zaznamovale hude poplave, ki so zahtevale tudi številne smrtne žrtve. Tako močnih poplav nismo beležili že dolgo, v medijih so opisane kot katastrofa, kot vojno območje in kot poplave brez primere. Številni se sprašujejo, kaj je tisto, kar povzroča takšno nepovratno škodo.
Izjemne vremenske razmere
Kot prvo velja omeniti seveda neverjetno ogromno količino deževja v zadnjem tednu. Ogromne mase vlažnega zraka so na visoki nadmorski višini blokirale hladne temperature, zaradi česar so te v regijah stagnirali kar nekaj dni, je stanje opisal nekdanji predsednik Mledvladnega sveta za podnebne spremembe Jean Jouzel.
Po navedbah nemške vremenske službe je nato denimo v Nemčiji v dveh dneh padlo med 100 in 150 milimetrov dežja – toliko, kot bi ga običajno padlo v celih dveh mesecih. Evropa je bila sicer že večkrat prizadeta zaradi poplav, a je bil ta teden glede padavin zares izjemen.
Globalno segrevanje?
Nas lahko skrbi, da smo tudi sami s svojim neodgovornim ravnanjem prispevali k nenavadnim podnebnim razmeram? Številni evropski politiki so za nesreče okrivili prav globalno segrevanje. Za zdaj nekateri trdijo, da naj še ne bi mogli z gotovostjo pritrditi, da je dogodek direktno povezan s segrevanjem ozračja. A so prav zaradi segrevanja ozračja takšni dogodki bolj verjetni, trdi nemški strokovnjak za področje Kai Schroeter.
Podnebne spremembe namreč pomenijo, da Zemlja postaja toplejša, več vode izhlapeva in to vodi seveda v večje vodne mase v ozračju. S tem se seveda povečuje tveganje za padavine. Prav tako globalno segrevanje povečuje tveganje za vse vrste ekstremnih vremenskih pojavov.
Preobremenjenost manjših rek
Razlog za hude posledice poplav so tudi obremenjene predvsem manjše reke. Najbolj obremenjena so bila namreč prav območja v bližini majhnih rek ali potokov, ki niso bila ustrezno protipoplavno zaščitena. Voda je tako tam hitro narasla in presegla bregove.
Problem tako ni bil v večjih mestih ob večjih rekah; reka Ren denimo rada poplavlja, a so mesta ob njej zgradila protipoplavno zaščito. Najhuje je bilo v manjših vaseh in mestih ob manjših rekah, ki na poplave niso bila ustrezno pripravljena.
Slabo zavedanje o poplavah
Lokalne oblasti nekaterih poplavnih območij so bile na udaru, češ, da ljudi niso dovolj hitro evakuirale. Sicer so bila izdana številna opozorila in napovedniki, a mnogi teh niso jemali resno.
Nekateri se niso zavedali resnosti poplav niti niso upoštevali navodil. Pri poplavah pa je pomembno dvoje, opozarjajo: izogibanje kletem, saj te zalije voda, in izklopljenje elektrike.
Slabo načrtovana mesta
Nekateri strokovnjaki so izpostavili še nevarnosti slabega urbanega načrtovanja in naraščajoče količine betona v središču močno industrializirane, gosto poseljene Evrope. Ker so bila tla najbolj prizadetih območij prekrita z umetnimi materiali, je bila tam absorbcija vode veliko slabša, kar pa je dodatno povzročalo poplave.
Vir: Hindustan Times
Novinar
