V zadnjih letih je mikromobilnost postala vse bolj priljubljen način prevoza v urbanih središčih po vsem svetu. Gre za majhna, nizko-hitrostna prevozna sredstva, ki jih običajno poganjajo bodisi človeška moč bodisi elektrika, med najbolj prepoznavnimi pa so e-kolesa, električni skiroji, hoverboardi in tradicionalna kolesa. Z naraščajočim številom prebivalcev v mestih in večjim zavedanjem o potrebi po trajnostnih prevoznih rešitvah se mikromobilnost pogosto promovira kot način za zmanjšanje prometnih zastojev, onesnaženja zraka in preobremenjenosti javnega prevoza.
Z naraščajočo uporabo teh prevoznih sredstev pa se povečujejo tudi varnostne skrbi. Brez ustreznih varnostnih ukrepov in infrastrukture se je s povečanjem uporabe teh sredstev povečalo tudi število poškodb, zato postaja varnost mikromobilnosti ključna tema za raziskovalce, zdravstvene delavce in oblikovalce politike.
Najnovejša raziskava in ugotovitve
Raziskava, izvedena na Mailman Šoli za javno zdravje Univerze Columbia, je opozorila na resne težave, povezane s poškodbami zaradi uporabe mikromobilnostnih naprav, kot so e-kolesa in električni skiroji. Po podatkih študije, objavljene v American Journal of Public Health, se je število poškodb z e-kolesi med letoma 2019 in 2022 povečalo za kar 293 odstotkov, število poškodb z električnimi skiroji pa za 88 odstotkov. Ta porast poškodb opozarja na nujnost izboljšanja varnosti uporabnikov mikromobilnosti, saj se vse več ljudi zateka k tem prevoznim sredstvom za svoje vsakodnevne poti.
Tudi v Sloveniji opažamo povečanje poškodb, ki so posledica neprevidnosti pri uporabi mikrobmobilnosti. V lanskem letu se je v UKC Ljubljana po pomoč zaradi nesreče pri uporabi mikromobilnost zateklo kar 689 ljudi. 53 % teh, pa je bilo mlajpih od 18 let. Prevladujejo poškobe glave, sledijo poškodbe trupa in okončin.
Varne ulice in infrastruktura kot ključ do zmanjšanja poškodb
Ključni poudarek raziskave je pomen izboljšanja infrastrukture za aktivni transport. V številnih mestih še vedno ni dovolj varnostnih stez, zaščitenih kolesarskih poti ali drugih površin, namenjenih mikromobilnosti. Uporabniki teh prevoznih sredstev so zato pogosto prisiljeni deliti ceste z motornimi vozili, kar povečuje tveganje za nesreče. Izboljšanje dostopnosti zaščitenih kolesarskih stez v mestnih središčih, kjer je uporaba teh sredstev najvišja, bi lahko znatno zmanjšalo število poškodb.
Mestni programi za izposojo mikromobilnostnih sredstev, kot je Citi Bike v New Yorku, uporabnikom običajno ne zagotavljajo čelad, kar še povečuje tveganje za poškodbe glave. Pomanjkanje zakonodaje o obvezni uporabi zaščitne opreme, kot so čelade, ostaja še en izziv za številna mesta po svetu. Raziskovalci zato poudarjajo nujnost uvedbe politik, ki spodbujajo uporabo čelad in zagotavljajo varnejšo infrastrukturo za vse udeležence v prometu.
Demografski dejavniki tveganja
Raziskava je razkrila pomembne demografske razlike med poškodbami, povezanimi z različnimi mikromobilnostnimi napravami. Mlajši uporabniki, zlasti tisti, mlajši od 18 let, so pogosteje utrpeli poškodbe zaradi hoverboardov, medtem ko so odrasli, stari med 18 in 44 leti, pogosteje vpleteni v nesreče z e-kolesi in električnimi skiroji. Ta starostna skupina predstavlja večino tistih, ki uporabljajo ta prevozna sredstva, bodisi zaradi dostopnosti bodisi kot alternativo javnemu prevozu ali avtomobilom v gosto naseljenih urbanih območjih.
Starejši odrasli, stari med 65 in 84 let, predstavljajo pomemben delež poškodb, predvsem tistih, povezanih s kolesi in e-kolesi. To kaže, da morajo strategije za izboljšanje varnosti upoštevati specifične potrebe različnih starostnih skupin, zlasti kar zadeva zaščitno opremo in izobraževanje o varni uporabi teh prevoznih sredstev.
Vpliv alkohola in uporaba čelad
Zelo zaskrbljujoč dejavnik je vpliv alkohola, saj so poškodbe, povezane z vožnjo električnih skirojev, imele najvišjo stopnjo povezave z uživanjem alkohola, sledile so poškodbe z e-kolesi. To kaže na potrebo po strožjem nadzoru nad vožnjo pod vplivom alkohola, saj trenutna zakonodaja na tem področju ni ustrezno urejena.
Glede uporabe čelad je bilo ugotovljeno, da je bila ta večja med kolesarji in uporabniki e-koles, vendar pa je bila precej nižja med uporabniki električnih skirojev in hoverboardov. Najnižja stopnja uporabe čelad je bila opažena pri hoverboardih, kjer so bile poškodbe pogosto diagnosticirane kot pretresi možganov. To poudarja pomembnost uporabe zaščitne opreme pri uporabi teh prevoznih sredstev.
V Sloveniji je čelada ob uporabi e-skiroja obvezna do 18. leta starosti. Priporočljiva pa tudi vsem starejšim uporabnikom e – skiroja. Vendar pogled po ulici dokazuje, da večina uporabnikov e – skirojev tega ne upošteva. Globa v Sloveniji pa znaša 120 €.
Izzivi in priložnosti za prihodnost mikromobilnosti
Čeprav mikromobilnost predstavlja ključno rešitev za številne urbane izzive, je treba mesta, zakonodajalce in raziskovalce spodbuditi k tesnejšemu sodelovanju pri uvajanju boljših varnostnih ukrepov. Raziskave, kot je ta, ki osvetljujejo vzorce poškodb in demografske trende, so ključne za oblikovanje politik, ki bodo zagotavljale varnejšo uporabo teh vozil. Potrebno je tudi boljše spremljanje podatkov o uporabi čelad, uživanju substanc in drugih dejavnikih tveganja, da bi pridobili popolnejši vpogled v tveganja in priložnosti za izboljšanje varnosti v prihodnosti.
Mikromobilnost ponuja privlačno rešitev za številne izzive, s katerimi se soočajo sodobna mesta, vendar pa varnost uporabnikov ostaja ključni element, ki ga ni mogoče zanemariti. Le z ustreznimi ukrepi, zakonodajo in izobraževanjem bo mikromobilnost lahko izkoristila svoj polni potencial kot trajnostna, varna in učinkovita oblika prevoza.
Novinar
