Marijino vnebovzetje znan tudi kot veliki šmaren ali velika maša se vsako leto praznuje 15. avgusta. V Sloveniji in velikem delu sveta je na ta dan državni praznik oziroma v primeru Slovenije dela prost dan. V osnovi je to eden od največjih krščanskih praznikov. Na sam dan se kristjani spominjajo, ko je bila Devica Marija vzeta v nebesa, kot je možno razbrati iz samega imena praznika. Poleg tega ob prazniku številni kristjani romajo v Marijina svetišča. Vendar zakaj sploh praznujemo Marijino vnebovzetje?
Kaj pravi zgodovina?
Zgodovinsko okoli smrti Marije ni znano veliko. Med raziskovalci krščanske zgodovine veljajo tri različne teorije o okoli »smrti«. Ena pravi, da je umrla mirne smrti, ena, da je umrla kot mučenik, zadnja, pa da sploh ni umrla ter da je samo odšla v nebesa.
Skozi zgodovino so različni tipi krščanstva širili svoja prepričanja. Nekateri so vnebovzetje praznovali, drugi ga niso. Splošno sprejeto med večino je vnebovzetje postalo okoli 4. stoletja, ko so ga začeli redno praznovati. Temu nestrinjanju je konec naredil papež Pij XII.
Ena od štirih Marijinih verskih resnic
Marijino vnebovzetje je namreč v njegovem času postalo ena od 4 Marijinih dogem oziroma verskih resnic. To so brezmadežno spočetje, večna devičnost/brezmadežnost Marije, mati boga in vnebovzetje. Ravno vnebovzetje je bila zadnja izmed dogem oziroma verskih resnic, ki so jo definirali in dodali v apostolsko ustavo. To se je zgodilo šele leta 1950, ko je versko resnico razglasil že omenjeni papež Pij XII. V ustavo imenovano Munificentissimus Deus je napisal: »Brezmadežna Mati božja, večna Devica Marija, je bila po zaključku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«.
Od takrat ni več debate o usodi Marije. Njeno vnebovzetje je postalo potrjeno s strani papeža. To pomeni, da je to trditev treba obravnavati kot razodeto in s tem neizpodbitno versko resnico.
Zakaj smo takrat doma?
V več kot 40 državah na Marijino vnebovzetje praznujejo kot državni praznik oziroma dela prost dan, mednje spada tudi Slovenija. Med drugim ga praznujejo tudi v delih Nemčije, v Avstriji, Franciji, Švici, Italiji, Španiji, na Portugalskem in velikem delu Južne Amerike. V državah, kot so Avstralija, Anglija, ZDA in Kanada, ga kristjani praznujejo, a ni priznan kot državni praznik.
Vendar, zakaj je to v Sloveniji dela prost dan? Sprva je treba razčistiti splošno zmoto okoli dneva. Kljub prepričanju namreč to ni državni praznik, ampak dela prost dan. Takšen naziv si deli z velikonočno nedeljo, velikonočnim ponedeljkom, binkoštno nedeljo, dnevom reformacije in božičem.
Odgovor na zastavljeno vprašanje je dokaj preprost. Smo zgodovinsko krščanski narod, sosednja država pa ima center katoliške cerkve. Z izjemo Madžarske, ki ne praznuje praznika, ga praznujejo vse naše sosednje države. Ker je bila velika večina slovenskega prebivalstva sestavljena iz kristjanov, so leta 1992 krščanski praznik spremenili v dneva prost dan, saj je dan praznovala velika večina prebivalstva skupaj z večino Evrope.
Novinar
