Geometrija je ena izmed najstarejših ved. Starodavna ljudstva so jo uporabljala tako za merjenje tal kot neba. Bila je uporabna veda za administracijo in vsakdanje življenje, hkrati pa je predstavljala stik z nebom in božjim.
Za začetnike geometrije veljajo antični Babilonci in Indijci okoli leta 2500 pr. n. št. Medtem ko je bila indijska geometrija primarno namenjena sakralnim zadevam, so jo Babilonci uporabljali širše. Osnovali so zapleten matematični sistem, ki je vključeval tudi proto-algebro, in uvedli nekaj pravil. Eno izmed teh je, da ima krog 360 delov oz. stopinj.
Nihče ne ve točno, zakaj so si izbrali to številko. Morda zato, ker je leto približno tako dolgo? Morda se jim je samo zdelo fletno. Vseeno še danes ohranjamo njihovo arbitrarno odločitev, ki pa morda le ni tako naključna. V nadaljevanju si oglejmo nekaj hipotez, zakaj krog meri ravno 360°.
Astronomska razlaga kroga, ki meri 360 stopinj
Antični Babilonci so veliko časa posvetili opazovanju nebesnih teles. Gradili so velike stopničaste piramide imenovane zigurati, da bi lažje opazovali nočno nebo. Kot tudi pri mnogih drugih ljudstvih, je večina mitologije temeljila prav na nebesnih telesih. Iz premikov zvezd, lune in planetov so prerokovali prihodnost, sonce in letni časi so jim narekovali ritem življenja. Morda so opazili da ima leto približno 360 dni in da se sonce glede na zvezde vsak dan premakne za 1°. Po tej logiki mora krog imeti 360°, saj le tako predstavlja celoten metafizičen cikel.
Podobno so tudi antični Grki verjeli, da je Zemlja okrogla zato, ker je krogla najbolj popolno geometrijsko telo in bi bogovi gotovo izbrali to obliko za naš svet.
Praktična razlaga
Iz Babilonske kulture merjenja zvezd, luninih men, hektarjev tal in še česa se je razvil dovršen matematični sistem. Kljub vsemu pa niso poznali drugega kot naravna števila in tudi znak za ničlo je prišel kasneje.
Lahko si predstavljamo, da to ustvari nekaj težav, kadar hočeš deliti števila in ugotoviš, da je količnik necelo število. Stvari še zaplete dejstvo, da so Babilonci imeli šestdesetiški številski sistem. Vse je temeljilo na številu 6 oz. 60, kar je bilo uporabno, saj omogoča veliko deljenj s celoštevilskimi količniki.
Če primerjamo števili 60 in 10 (ali 100) ugotovimo, da prvega lahko delimo na polovice, tretjine in četrtine ter dobimo cela števila 30, 20, 15. Pri desetici pa dobimo 5, 2.5 ter še bolj zagoneten 3.33333… Podobno velja za krogovih 360°, ki ustvarjajo lepe dele kadar jih delimo z 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 12, 15, 18, 20, 24, 30, 36, 40, 45, 60, 72, 90, 120, 180. Če bi imel krog na primer 100° bi ga brez uporabe necelih števil lahko delili le z 2, 4, 5, 10, 20, 25 in 50.
Nadaljevanje lahko vidimo še pri antičnih Grkih, ki so prevzeli nekaj Babilonske geometrije in jo nadgradili. Grki so ljubili trikotnike in simetrijo. Ugotovili so, da lahko v krog vrišemo šest enakostraničnih trikotnikov, ki bodo imeli vse notranje kote po 60° in skupaj ustvarili harmoničnih 6 × 60° = 360°.
Še bolj čudna enota kot 360°
Vsi ki smo zaključili srednjo šolo pa smo se srečali še z enim načinom računanja krogov – radiani. Zaradi preprostejšega zapisovanja in bolj naravnega pristopa večina matematikov o krogih razmišlja v pojmih radiana oz. π. En krog meri 2π, polovica π in ostali deleži nek ulomek s pijem. Dobimo elegantnejši zapis in več možnosti krajšanja. Pi, razmerje med obodom in polmerom, ki se ga uporablja v taki ali drugačni obliki že od časov Babilona je transcendentalno število in najboljši približek božji harmoniji, ki so jo v matematiki iskali antični Grki.
Novinar
