Življenja si danes brez družbenih omrežij, sploh mladi, skoraj da ne predstavljamo. Večina družbenih omrežij pa danes ne temelji le na komunikaciji, temveč na deljenju. Ljudje delimo svoje slike, misli, življenjske dogodke … pogosto z ljudmi, ki jih sploh ne poznamo. Ampak zakaj?
Zakaj?
Odgovor je preprost. Zato, ker iščemo odobravanje drugih ljudi. Ampak zakaj iščemo odobravanje? Da zvišamo svojo samozavest. Naše deljenje na družbenih omrežjih je neposredno povezano z našim mišljenjem o sebi izven družbenih omrežij. Povezano je tudi z našim psihološkim stanjem, če imamo nizko samozavest, ali tendence narcisizma, depresije in tesnobe, ki se prevedejo v na primer za narcisa v potrebo za občudovanje.
Kje se pojavi problem?
Družbena omrežja samozavest lahko zvišajo, saj ljudje svoje življenje lahko predstavljajo, kakorkoli ga hočejo – izpostavijo dobro in skrijejo slabo. To nam sicer lahko da višjo samozavest, a izgubimo samonadzor. Za ljudi s tesnobo interakcije na spletu lahko vplivajo na njihovo pravo življenje, saj na vprašanje, ali jih ljudje marajo, odgovarjajo s številom všečkov, ki jih dobijo na družbenih omrežjih.
Problem je torej pridobivanje samozavesti od všečkov, saj ta samozavest ni obstojna in lahko vodi v odvisnost. Kratko zadovoljstvo všečkov in komentarjev zamenjamo za delo na sebi, ki bi zares vodilo v višjo samozavest.
Rešitev?
Ljudje, ki imajo v življenju določen cilj, naj bi bili bolj imuni na željo po pridobivanju samozavesti preko družbenih omrežij. Taki ljudje cenijo pozitivne komentarje, a se ne zanašajo nanje, da se o sebi počutijo dobro.
Pomembno je, da se zavedamo, da naša vrednost ne izhaja iz družbenih omrežij in da objavljanje na le teh ne bo vodilo v dolgoročno zvišanje samozavesti. Rešitve moramo iskati v bolj trajnostnih in zdravih možnostih, kot sta vpogled vase in dobra komunikacija.
Novinar
