V nedeljo bomo na voliščih odločali o treh referendumskih vprašanjih. Pobudnica vseh treh zakonodajnih referendumov je stranka SDS.
Volivci bodo odločali o spremembi treh zakonov: o vladi, o Radioteleviziji Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Referendumsko vprašanje glede slednjega se bo glasilo:
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?
Kakšne spremembe predvideva novela Zakona o dolgotrajni oskrbi?
Nov zakon o dolgotrajni oskrbi je lani sprejela prejšnja vlada, izvajati bi se moral z začetkom leta 2023. Aktualna vlada želi z novelo zakona zamakniti začetek izvajanja na začetek leta 2024, ker v njem vidijo toliko pomanjkljivosti, da v praksi ni izvedljiv.
Za ustrezno ureditev kadra, financiranja, sistemskih, podpornih in informacijskih rešitev bo potrebno daljše prehodno obdobje, preden se začne izvajati zakon. To ne pomeni, da v tem času ne bo oskrbe, ampak se bo izvajala v okviru obstoječega sistema socialnega varstva. Poleg tega želi vlada zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter nov kader.
Zakaj ZA?
Po mnenju vlade zakon, ki ga je sprejela SDS, med drugim ne opredeljuje vira financiranja oskrbe, načina prehoda na nov sistem oskrbe, ne zagotavlja kritja realnih stroškov in izpušča skupine, potrebne oskrbe, na primer mladoletne osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Po mnenju vlade lani sprejet zakon ne zagotavlja usposobljenih kadrov, saj še zaostruje pogoje za zasedbo delovnih mest. Kljub kadrovski stiski bi tako lahko nekateri morali prekiniti svoje delo.
Zavedajo se, da je treba vzpostaviti celovit sistem dolgotrajne oskrbe. Luka Omladič (Levica) v MMC-jevi spletni klepetalnici: »Glas ZA vladni predlog bo omogočil, da dejansko vzpostavimo nov, trajni steber zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo prinesel stabilno in dolgoročno financiranje – in razbremenil uporabnike in njihove svojce doplačil, ki so že sedaj prevelika.«
K temu bi pripomogla tudi ureditev drugih oblik dolgotrajne oskrbe, ki bi razbremenile institucije. Nekateri starejši namreč lahko bivajo sami in pomoč samo pri vsakdanjih opravilih.
Med pomanjkljivostmi zakona Mija Javornik (SD) izpostavlja tudi, da po postavljenih kriterijih številni ne bi dosegli praga upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, tisti, ki pravico danes imajo, bi morali na ponovno presojanje.
View this post on Instagram
Zakaj PROTI?
V SDS so prepričani, da so sprejeli zakon, ki po 20 letih prinaša dobre rešitve. Menijo, da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane. Pravijo, da so se v prejšnji vladi zavedali kompleksnosti ureditve, zato je bil zakon sprejet tako, da se prične uporabljati postopoma. Prehodno obdobje pa naj bi bilo dovolj dolgo za pripravo za uveljavitev zakona.
Nasprotniki novele trdijo, da bo v primeru njenega sprejetja veliko ljudi ostalo brez pomoči. Marko Balažic (SLS) v klepetalnici MMC: »Odgovornost politike je, da čim prej odpravi stiske ljudi. Če bo zakon po referendumu sprejet, bo 66.000 ljudi ostalo brez pomoči.«
V SDS trdijo, da so sprejeli osem podzakonskih aktov, da bi zakon začel uspešno delovati z letom 2023. »Ena od petih upravičenj je e-oskrba, ki pomeni 24-urno dosegljivost za pomoč tistim, ki živijo sami. Sredstva zanjo smo zagotovili iz nepovratnih EU sredstev. Storitev uporablja že 5000 uporabnikov, 2000 jih čaka na odobritev, pa ne morejo do nje, ker sedanja vlada ne zagotavlja dodatnih sredstev,« pravi Zvone Černač.
SDS-ov zakon podpira tudi Zbor za republiko. »S tem zakonom bomo končno prekinili kalvarijo vseh, tistih, ki so v domovih za ostarele in ki imajo neustrezno oskrbo, in tudi tistih, ki želijo in imajo možnost oskrbe na domu. Skratka, realizirali bomo tisto, na kar nas Evropa opozarja praktično deset let,« je v povedal njen predstavnik in zdravnik Janez Remškar.
View this post on Instagram
Legitimnost referendumov ščiti kvorum zavrnitve
Da bi na referendumu zavrnili spremembo zakona, mora biti dosežen kvorum zavrnitve. To pomeni, da ni dovolj večina glasov tistih, ki bodo volili. Velja, da mora PROTI glasovati vsaj petina vseh volivcev. Ker bo v nedeljo skupno 1.695.330 volilnih upravičencev, mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.
Če bo večina volivcev ZA ali če kvorum zavrnitve ne bo dosežen, bo novela zakona sprejeta.
Nedelja, dan referendumov
V nedeljo, 27. novembra, pričakujemo še dva referenduma. V tem tednu si lahko že predčasno glasoval, a če nisi, imamo predstavitev obeh. Preberi si Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o RTV Slovenija in prispevek Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o vladi.
Sodeluješ lahko tudi v naši anketi Boš ZA ali PROTI?.
Novinar
