V Strasborugu je potekal Youth Action Week, ki ga je organiziral Svet Evrope. Združil je več kot 450 mladih iz področja celotne Evrope, glavna tematika tedna pa je bila demokracija. Mladi tukaj: Demokracijo zdaj, se je glasil slogan YAW, na katerem sta bila med drugimi prisotna tudi Anja Košir in Lars Podkrajšek. Z nami sta spregovorila nekaj besed o Youth Action Week in participaciji mladih.
O Youth Action Week v Strasborugu
V Strasborugu je potekal teden namenjen mladim. Youth Action Week oznanja 50. obletnico podmladka Sveta Evrope, ki je v tem tednu gostil več kot 450 udeležencev iz članic Evropske unije in širše. Teden je minil v znamenju pogovorov in delavnic o vpetosti mladih v demokraciji in o pomenu človekovih pravic. Mlade je ob otvoritvi nagovorila tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčanović Burić.
Zakaj se vama zdi dogodek Youth Action Week tako pomemben za mlade in kako ga vidita ter občutita sama?
Anja: Izjemno pomembno je, da mladi z delom in svojo participacijo pokažejo, kje leži njihov interes, kje ležijo problematike, kaj si želijo, prav tako je pomembno, da je njihov glas upoštevan s strani funkcionarjev. Pomembno je, da se razlike med socialno ekonomskimi skupinami, z delom in vključevanjem zmanjšujejo. Predvsem pa takšna vrsta participacije da mladim občutek, da so slišani, da imajo glas in točko pomena. Dogodek, kot je Youth Action Week, ki omogoči zbiranje ljudi z različnih držav, nam ne da le občutka povezanosti, ampak možnost izobraževanja o situacijah in delu v drugih državah in delu mladinskih delavcev. Vsekakor ga priporočam vsem.
Lars: Sam bi strnil v tri točke. Prva točka je izmenjava mnenj. Ne samo to, da že s tem, da smo tukaj, pokažemo, da smo aktivni, ampak s tem dobimo tudi priložnost izmenjave mnenj in različnih pogledov iz različnih držav. Potem na podlagi tega oblikujemo predloge, kako bo vodena sama kampanja, kar je tudi sam namen Youth Action Week. Druga točka je učenje novih praks. Toliko novih praks, kot se jih naučiš tukaj, se jih boš stežka kjerkoli drugje. Pomembno je to, da se mladi iz celotne Evrope povezujemo med seboj in se učimo drug od drugega. Seveda so situacije med državami različne, ampak prakse, ki jih dobiš tukaj, lahko zlahka implementiraš oziroma preneseš na področje svojega dela v lastni državi. To ostane za vedno. Tretja točka pa je, da smo mladi tukaj slišani. V veliko primerih in veliko državah mladi niso slišani in nimajo možnosti izražanja lastnega mnenja, oblikovati politik skupaj z odločevalci, medtem ko tukaj mladi dobijo to priložnost. Tukaj dobimo priložnost, da skupaj z mladimi iz celotne Evrope oblikujemo politike, ki bodo vplivale, ne samo na lokalni in nacionalni ravni, ampak tudi na mednarodni ravni.
Francoski esejist Maxime Lledo je ob otvoritvi tedna Youth Action Week dejal: »Kako bo teh 50 točk pomagalo oziroma kako bo teh 50 točk drugačnih?« Kako bi sama odgovorila na to vprašanje?
Lars: Teh 50 točk je seveda simboličnih, lahko bi jih bilo veliko več. Gre za to, da evropski mladinski center praznuje svojih petdeset let obstoja, ampak točk je veliko več. Vse te točke, ki jih bomo tukaj zajeli, bodo ostale v dokumentih, bodo zajete in z vsemi bomo lahko potem delali naprej. Točke predstavljajo okvir, v katerem bo vodena kampanja. Ker kampanjo mladi in ker jo sestavljamo tisti, na katere je kampanja osredotočena, je zaradi tega učinkovitost same kampanje veliko večja. Mi vemo, kaj mladi želijo in kako reagirajo na določene reči, saj smo tudi sami mladi. S tem lahko omogočimo veliko bolj učinkovito kampanjo. Hkrati lahko s tem tudi participiramo na nekem projektu, ki bo na koncu pomembno vplival, ne samo na nas, ampak na ostale generacije po vsej Evropi.
Anja: Kot je že Lars povzel, bi se sama nekoliko bolj osredotočila na vsebinski del. Tematike, ki so povzete, so letos bolj prepoznane kot ključne. Prav zato so jih naslovili na nas mlade skozi delavnice. Tudi točke in skupine, ki so bile oblikovane, so bile oblikovane z namenom priprave načrta in koncepta. Za vsebino je predvsem pomembno to, da prihajamo iz različnih držav, različnih kultur in različnih ozadij. Prav zato, ker nimamo enakih izkušenj, pogledov in navsezadnje vsebinskih podatkov o določenih tematikah. Sama vsebina, ki se oblikuje, je ključna zaradi tega, ker je koncept univerzalen in prinaša univerzalne rešitve. Tako skoznjo oblikujemo konkretno vsebino.
Kako bosta vse znanje, ki sta ga pridobila, implementirala doma v Sloveniji in pri bodočih projektih in akcijah?
Anja: Osebno bi znanje, ki sem ga tu pridobila, želela implementirati pri delu z mladimi in delu za mlade v sklopu mladinske politike. Predvsem, ko govorimo o manjšanju razlik med priložnostmi, ki jih imajo mladi glede na socialno ekonomsko okolje. Na tem veliko delamo v Mladem forumu in mislim, da so take delavnice ključne za zbiranje podatkov o praksi iz drugih držav. Tudi vsebina, ki se bo oblikovala se bo implementirala, saj je bila narejena od mladih za mlade.
Lars: Nikoli ne veš, kam te poti vodijo. Ampak kamorkoli te pot vodi, je vedno dobro imeti izkušnje. Vedno je dobro imeti neke dobre prakse, ki si se jih naučil skozi, ne samo teorijo, ampak skozi praktične primere. Zdi se mi pomembno, da se predvsem pri bodočih projektih, pri katerih bom sodeloval, lahko to znanje pokaže v najboljši luči. Torej, da se te izkušnje med seboj pomešajo in iz tega nekaj dobrega izvlečemo in ustvarimo dober projekt. Moramo razumeti, da je v Sloveniji participacija mladih trenutno še vedno prenizka. S temi izkušnjami lahko delamo na tem, da povečamo participacijo mladih v Sloveniji. Ne samo na političnem področju, ampak na družbeno socialnem področju. V prostovoljstvu, nevladnih organizacijah. Mogoče že samo to, da nekdo sodeluje v šolskem parlamentu. Z vsem tem se izboljšuje participacija in vse, kar smo od tega tedna prejeli, bomo lahko uporabili na prihodnjih projektih.
Kakšne nasvete bi imela za mlade v luči prihajajočih dogodkov, ki jih bo organiziral Svet Evrope oziroma Evropska unija. Kako bi jim svetovala, kar se tiče samega začetka udejstvovanja v aktivizmu in projektih, ki smo jih omenili?
Lars: Če črpam iz lastnih izkušenj, sem sam začel tako, da sem vsak dan prebiral novice in sem se sam začel izobraževati o dogajanju v Sloveniji in po svetu. Ko se enkrat zaveš, kaj se dogaja okoli tebe in kakšne priložnosti se ti ponujajo v okolici, je veliko lažje najti področje dela, na katerem bi želel delovati. Najprej to, da se mladi že splošno v večji meri začnemo izobraževati in iz tega avtomatsko pride tudi želja po udejstvovanju v nečem večjem. Tu potem nastopijo nevladne organizacije, gibanja in lahko tudi podmladki strank. Že sama izobraženost bo pripeljala k večji participaciji. Tu bi pozval mlade, naj se izobražujejo in se začnejo zavedati, kaj se dogaja v svetu okoli njih. Zaradi tega je splošna izobraženost po mojem mnenju najbolj pomembna.
Anja: Kjer bi jaz mlade pozvala k participaciji, je predvsem, da začnejo pri sebi in v lokalnem okolju. Če izhajam iz lastnih izkušenj, je bila zame politika včasih sivo območje, saj če nisi vsebinsko podkovan oziroma izobražen težko sodeluješ v okolju in pogovoru. Vsak izmed nas se zagotovo vidi v eni izmed problematik, ki zadevajo ali lokalno ali državno raven. Poudarjam na začetek sodelovanja v lokalnem okolju. To pomeni, da poiščeš problematiko oziroma tematiko, ki te zanima in se o njej izobraziš. Poiščeš ljudi z enakim pristopom in se z njimi povežeš ter začneš z nekim minimalnim sodelovanjem. Naj si bo to z mladinskimi centri, vladnimi ali nevladnimi organizacijami. Važna je vsebina, ki jo mladi dajejo ven. Važno je izobraževanje mladih. Kar sem opazila je to, da je tisto, kar mlade potegne k participaciji, občutek pripadnosti, ki ga v svojem okolju ne dobijo. Če lahko s tem enega mladega pozovemo k temu, da se bo počutil boljše v svoji koži in pripomogel k boljšemu jutri, je naše delo tu zaključeno.
Velik del tedna je tudi udejstvovanje mladih. Kako sta ga sama občutila v zadnjih dveh letih, ko nas je doletela pandemija koronavirusa in v kakšnemu trendu participacije mladih je Slovenija trenutno?
Anja: Rekla bi, da so se mladim, glede na situacijo v državi, odprle oči. Situacija ni zadela le ene skupine, ampak je zadela vsakega od nas. Participacija se je povišala. Mladi so se začeli bolj številčno povezovati s kakršnim koli organizacijami. Predvsem pa so stopili izven udobja domačega okolja in odšli na ceste, ter podali svoj glas. Tudi kasneje, če se na kratko dotaknem volitev, so pokazali svoje stališče in mislim, da je to cilj našega dela. To je demokracija, ki bi jo morali živeti. Pogosto se mora žal pokazati skozi težke čase, da mladi začutijo stisko, in skoznjo potrebo po boljšem.
Lars: Participacija mladih se je po mojem mnenju v času covid krize močno povečala. Ni bilo ključno le to, da smo imeli res težko obdobje v naši državi, temveč tudi to, da so mladi v času, ki so ga preživeli doma začeli ugotavljati, da ni vse tako rožnato. Veliko je bilo časa, ki ga nisi imel kam vložiti in nisi smel nikamor iti. Vedno je bil na nas nek pritisk, pritisk s strani starejših. Paziti smo morali na starejše, mi pa smo nekako ostali v ozadju. Na nas večina ni pomislila. Kako bo to vplivalo na mlade? Kako bo to vplivalo na duševno zdravje in na razvoj mladih? In mislim, da je bila to prva točka, kjer so se mladi začeli zbujati. Potem smo imeli Referendum o vodi, ki je bila največja participacija mladih, kar smo je v Sloveniji do zdaj videli. Tudi kasneje, ko so se začela razvijati okoljska gibanja, gibanja za pravice skupnosti LGBT, za pravice žensk in enakopravnost. Na vseh teh točkah so se mladi začeli zbujati. Skupaj s temi točkami so potem zraven potegnili še vse ostale socialne probleme, s katerimi se soočajo mladi. Za stanovanja, za boljše zdravstvo in vse se je združilo skupaj v nek val, ki ga je Slovenija čakala trideset let, od svoje osamosvojitve. Po mojem mnenju bo ta val tudi ostal in se nadaljeval, saj gre za gibanje mladih, ki so se kot celotna skupnost zbudili in začeli sodelovati na različnih področjih. S tem smo končno prišli do tega, da se bo participacija mladih spet začela povečevati v lepem in pozitivnem trendu.
Urednik portala Student.si
