Dokument Standardi za spolno vzgojo v Evropi že nekaj časa buri duhove v Sloveniji in v Evropi. Zdaj se je oglasila tudi poslanka mag. Karmen Furman iz stranke SDS. Na ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana ter ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Darja Feldo naslovila pisno poslansko pobudo v zvezi z dokumentom Standardi za spolno vzgojo v Evropi. Zanima jo, če se bo Slovenija od dokumenta distancirala ob tem pa navedla še nekaj zanimivosti.
Kaj se dejansko dogaja v situaciji, ki jo lahko poimenujemo kar Standardi za spolno vzgojo v Evropi?
Standardi za spolno vzgojo v Evropi, dokument, ki straši po Evropi
»In kaj so po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije minimalni standardi, ki jih mora vsebovati spolna vzgoja? »Ob rojstvu se dojenčki naučijo vrednosti in užitka v telesnem stiku, toplini in intimnosti. Kmalu za tem se naučijo, kaj je čisto in kaj umazano, z drugimi besedami, vključijo se v spolno vzgojo,« piše v dokumentu, zaradi česar naj bi se malčkom v izobraževalnih ustanovah med drugim podajale vsebine, kot so »užitek in ugodje ob dotikanju lastnega telesa, odkrivanje lastnega telesa in lastnih genitalij, spolni občutki (bližina, uživanje, vznemirjenje)«,« piše poslanka SDS, mag. Karmen Furman.
V svojem poslanskem vprašanju, ki je objavljen na spletni strani opozicijske stranke SDS Furmanova poudarja: »Svetovna zdravstvena organizacija tako meni, da bi morali malčke poučevati o samozadovoljevanju. Otroke, stare od štiri do šest let, bi spodbujali, da se pogovarjajo o spolnih zadevah, in jih naučili veščin za pridobivanje zavesti o spolni identiteti, otroke med 9 in 12 leti pa naj bi poučevali o užitku, samozadovoljevanju, orgazmu, sprejemljivem seksu, istospolni ljubezni ter prevzemanju odgovornosti za varne in prijetne spolne izkušnje zase in za druge.«
Vladi tako postavlja tri vprašanja:
- Kako se ministrstvi opredeljujeta do navedenih minimalnih standardov, ki jih mora po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije vsebovati spolna vzgoja?
- Ali je bil dokument Standardi za spolno vzgojo v Evropi že distribuiran po slovenskih javnih zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah?
- Se bo Slovenija, tako kot nekatere druge države, distancirala od dokumenta Standardi za spolno vzgojo v Evropi?
Odzive na dokument videvamo že celo leto 2023
»Sem za, da se z otrokom pogovarjamo o temah, povezanih s telesom in spolnostjo, VENDAR ta agenda, ki jo imajo pri WHO, pa ni nekaj, s čimer bi se strinjala. Spodbujati otroka, da raziskuje svojo spolno identiteto v starosti od treh do šestih let, je absurd. Takrat je čas za rast, razvoj in igro. Naj otroci ostanejo otroci. Takšni, kot so. Brez spraševanja kdo jim je všeč in kaj bi postali – seveda s skritim namenom, da bi potem dejansko to postali. Naj ostanejo v stiku s seboj, z raziskovanjem v svojem tempu. In definitivno ni vloga/naloga vrtca, da otroke uči masturbiranja,« se je na to odzvala Klavdija Slapar, diplomirana babica, IBCLC svetovalka za dojenje, magistra zakonskih in družinskih študij ter stažistka zakonske in družinske terapije.
»Da odrasli devetletniku, ki NE zmore še dati niti pristanka, kaže tovrstne vsebine in govori o tem, je včasih veljalo za zlorabo. Zdaj bi pa pod pretvezo ‘kurikuluma’ bilo vse dovoljeno. Na vsak način se želijo porušiti meje otrok. Ne smemo jim tega dovoliti. Ne smemo dovoliti, da se pedofilija legalizira in da se spodbuja seksualizacija otrok,« je še dodala.
Kaj se dejansko dogaja v zadevi spolne vzgoje v Evropi?
Standardi za spolno vzgojo v Evropi je dokument, ki je nastal v okvirju Mednarodnih smernic o spolni vzgoji (International Guidance on Sexuality Education) kot del programa UN Education 2030, kjer sta glavna podpisnika WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) in UNICEF. V sredini aprila so se razprave o napredovanju teh standardov sicer ustavile, a to ni bilo dovolj, da bi potihnile tudi preostale razprave in govorice, ki smo jim priče v zadnjih nekaj tednih.
Ni videti, da bi debate o dokumentu ali smernicah o spolni vzgoji v Evropi kaj kmalu potihnile. Tako da ima prav vsak, ki ga situacija zanima in ne želi samo na podlagi nekaj naslovov, člankov ali Twitter izjav, potegniti črte pod celotno zadevo, možnost, da prebere dokument in si ustvari svoje mnenje. Če si eden tistih, ki se rad na lastno pest prepriča o čem govori slovenska javnost (evropska in svetovna prav tako), potem si vzemi nekaj časa in preberi malo manj kot 60 strani dolg dokument. Za to boš porabil približno dve epizodi naključnega resničnostnega šova in s tem kakovostno izkoristil čas.
Šalo na stran, preverjanje virov je pomembno. Držimo se tega, bodimo radovedni in ne mislimo, da smo ravno mi tisti, ki vemo vse.
*zadnja dva odstavka sta mnenje pisca in ne odražata mnenja celotnega uredništva
Urednik portala Student.si
