Na valentinovo je potekala spletna novinarska konferenca z naslovom Vse več spletnih in drugih prevar – ključna previdnost uporabnikov spletnih storitev. Sodelovali so predstavniki Združevanja bank Slovenije, SI-CERT-a, Nove KBM in Policije. Strokovnjaki so poudarili, da je za uspešno prepoznavo in preprečevanje prevar najpomembnejša vloga vsakega posameznika, zato je nujno ozaveščanje potrošnikov in preventivno delovanje ustanov ter ponudnikov spletnih storitev, je napisala slovenska policija v sporočilu za javnost.
V zadnjih letih so spletne goljufije v porastu, še posebej v lanskem letu, ko so policisti obravnavali več kot 600 zadev s skupnim oškodovanjem za več kot 12 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2020 to pomeni približno 50-odstotni porast števila kaznivih dejanj ter okrog 150-odstotni porast nastale materialne škode. Trend rasti spletnih goljufij se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj so do sedaj prejeli že 85 prijav s skupnim oškodovanjem za več kot 2,7 milijona evrov.
Med spletnimi goljufijami preteklega leta so najbolj izstopale:
- investicijska vlaganja (obravnavanih 170 zadev s skupno škodo 6,7 milijona evrov);
- BEC (Business Email Compromise) goljufije oziroma vdori v poslovno elektronsko pošto (obravnavanih okoli 40 zadev s skupno škodo 2,3 milijona evrov);
- nikoli dostavljen artikel (obravnavanih 190 zadev s skupno škodo 800 000 evrov);
- romantične prevare (obravnavanih 40 zadev s skupno škodo 540 000 evrov);
- nigerijske prevare (obravnavanih 15 zadev s skupno škodo 440 000 evrov);
- pridobitev kredita (obravnavanih 37 zadev s skupno škodo 140 000 evrov);
- Microsoft goljufije (obravnavih 16 zadev s skupno škodo 95 000 evrov).
Storilci spletnih goljufij so dobro organizirane kriminalne združbe, ki običajno delujejo v obliki klicnih centrov. Da bi bila izvršitev spletne goljufije uspešna, storilci potrebujejo denarne mule, ki jih pridobiva organizator. Denarne mule samo nudijo storitev, za katero dobijo plačilo v višini nekaj 100 evrov. Običajno so to fizične osebe, ki svoje transakcijske račune posredujejo organizatorjem denarnih mul. V lanskem letu je bilo identificiranih 18 000 denarnih mul, šlo je tudi za slovenske državljane.
Zato je pomembno:
- ne zaupaj neznancem na spletu,
- neznancem ne posreduj osebnih ali bančnih podatkov,
- neznancem ne omogočaj oddaljenega dostopa do svojega računalnika ali spletne banke,
- pred kakršnim koli nakazilom sredstev predhodno po spletu preveri prejemnika, pred sklepanjem posla se pozanimajte pri znancih ali strokovnjakih (SI-CERT, policija, banka),
- če ugotoviš, da si oškodovan, zadevo v čim krajšem času prijavi policiji ter svoji banki.
Na spletu vedno bodi previden in uporabljaj svojo glavo!
Novinar
