Prestopno leto je leto, ki ima 366 dni zaradi dodatnega dneva – 29. februarja. V koledar je uvedeno z namenom, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi, ki se na Zemlji ponavljajo vsako leto. Če ne bi bilo prestopnega leta, bi prišlo do neujemanj koledarja z dejanskim stanjem, saj pot Zemlje okoli Sonca traja 365 dni in približno 6 ur in če teh 6 ur ne bi upoštevali, bi koledar v 4000 letih zamujal za pol dneva.
Prestopno leto prinaša s seboj tudi različna vraževerja in tradicije, ki se razlikujejo po državah.
Ženska lahko zaprosi moškega
Najbolj znana tradicija, ki izvira iz Irske pravi, da lahko na ta dan ženska zaprosi moškega za roko, kot je to storila sv. Brigita. To naj bi uravnotežilo tradicionalne vloge moških in žensk.
Če si želiš izvedeti več, si poglej film Prestopno leto (Leap Year).
Nesrečen dan
Za Škotsko in Grčijo je 29. februar nesrečen dan. Grki verjamejo, da bi poroka na prestopni dan prinašala nesrečo, Škoti pa trdijo, da prinaša nesrečo rojstvo v tem dnevu.
»Prestopno leto ni dobro za ovce«
Škoti so glede prestopnega leta precej vraževerni. Prepričani so, da prinaša nesrečo in da ni dobro za živino. Imajo tudi znan pregovor: »Leap year was ne’er a good sheep year,« kar naj bi pomenilo, da prestopno leto ni bilo nikoli dobro za ovce.
Slabo vreme
Rusi verjamejo, da prestopno leto prinaša slabo vreme in povečanje tveganja za smrt. Grozno kajne?
Punce, posadite glog
Po tradiciji naj bi v Nemčiji v noči na 1. maj fantje svojim dekletom na vrtu posadili glog. Na prestopno leto se vloge obrnejo – na vrsti so punce.
Nekatera vraževerja so precej strašna, nekatera pa dobronamerna. Kaj misliš?
Novinar
